Koncert Slovenske filharmonije za Modri abonma je zaznamoval novi gost našega orkestra, mladi uzbekistanski dirigent Aziz Šohakimov (1988), dobitnik prve nagrade na svetovnem tekmovanju mladih dirigentov v Salzburgu leta 2016. Tam se zbira cvet novih talentov in imen, ki bodo oblikovali glasbeno prihodnost. In kdor si takoj želi zagotoviti sveže dirigentske interpretacije in možnost dolgoročnega sodelovanja, je tam. Tako upajmo, da se bo začeto sodelovanje nadaljevalo.
Janez Podlesek in Nina Šenk, vse fotografije Marijan Zlobec
V središču pozornosti pa je bila vendarle slovenska skladateljica Nina Šenk s svojim Violinskim koncertom št. 1, ki je leta 2004 prejel Evropsko nagrado za najboljšo kompozicijo na festivalu Young Euro Classic Berlinu, sedaj pa se že pripravlja na londonski festival BBC Proms z novim delom za Berlinsko filharmonijo, ki ga bo v Londonu krstila.
Šenk je ambiciozna, nadarjena, pridna ali delavna, ustvarjalna, spretna oganizatorka in koordinatorka ali celo umetniška voditeljica raznih glasbenih dogajanj (Koncertni atelje, Slowind…).
Solist, dirigent in skladateljica
Njen Violinski koncert št. 1 v dveh delih (I. hiter, počasen, II.hiter) vzdrži novo koncertno in interpretacijsko (pre)izkušnjo, pri čemer se je tokrat izkazal koncertni mojster Slovenske filharmonije Janez Podlesek kot odličen violinist. Dojel je duha kompozicije (dolga prva kadenca), ki doživi največjo preizkušnjo v počasnem srednjem delu s posebno kontemplativnostjo kot kontrast prvemu in tretjemu hitremu delu s prevladujočimi sinkopiranimi ritmi in močnejšo spremljavo orkestra s posameznimi soli. Tu je bil orkester na posameznih mestih premočan, ker je sledil dirigentovi energičnosti in nasploh močni sugestivnosti, pozabil pa, da ima med sabo ali pred sabo občutljivega solista s posebno nalogo zvočnega udejanjanja in približevanja, če ne kar prepričevanja z nam neznanim violinskim koncertom, ob katerem moramo biti pozorni na vsak nov takt ali frazo, kako jo bo skladateljica izpeljala. V sklepnem delu koncerta bi raje videl kak nov ali drugačen kompozicijski pristop, ki bi manj kopiral prvi del. Lepo je, ko pride skladateljica na oder in potem še nekajkrat.
Aziz Šohakimov
Dirigent Aziz Šohakimov se je izkazal tako v uvodnem Koncertu za orkester št. 1 Rodiona Ščedrina kot s Simfonijo št. 3 v c-molu, op. 44 Sergeja Prokofjeva v drugem delu koncerta. V obeh kompozicijah je dirigent želel podčrtati moč ruskega karakterja, pri čemer mu je bolj uspel Prokofjev, medtem ko je Ščedrin kompozicijsko tehnično sijajen, a vendarle učinkuje rahlo “šlagersko”, medtem ko je Prokofjev nenehno na nekakšni simfonični “bojni nogi”, čeprav je bilo do druge svetovne vojne še precej let, je bil pa že Stalin. Šohakimov ne polaga toliko pozornosti na samo dirigentsko tehniko, na čistost dirigentske “koreografije”, amšak na moč in sugestijo, na svoj glasbeni vpliv na orkester.
Aziz Šohakimov
Mladega dirigenta si še želim v Ljubljani. Slovenska filharmonija je z njim našla dober, sugestiven, interpretativno ploden stik. Igrala je polnokrvno. Slišali smo zvok, kot ga mnogokrat ne.
https://marijanzlobec.wordpress.com/2016/08/14/the-2016-winner-is-aziz-shokhakimov/
Marijan Zlobec