“Avtorji Uroš Djurić, kolektiv G.R.A.M, Nika Oblak & Primož Novak, Dušan Kochol, Paula Muhr, Evelin Stermitz in Tomaž Tomažin v svojih delih na različne načine problematizirajo potrošniško družbo in vlogo posameznika v njej. Kot ustvarjalni navdih jim služi estetizirana vsakdanjost v obliki spektakelskih dogodkov in fascinantnih učinkov, ki se dogajajo v vseh sferah, od politike, družbene angažiranosti (npr. feminizma), pop kulture in umetnosti. Avtorji/ce v izbranih delih s tem, ko v ospredje postavljajo sebe, razgaljajo stereotipe vsakdanjega življenja in ustvarjajo konceptualne fotografske projekte, kjer pa je osnovni motiv manipuliran in podvržen različnim intervencijam. V ospredju del so tako predvsem samoironija, humor in narativnost, avtorji pa se nam prikazujejo kot »konstruirane identitete« v različnih družbenih sferah sodobnega življenja,” sta zapisala kuratorja razstave Dejan Sluga in Metka Zupanič.
Uroš Djurić
“Kritičen in hkrati ironičen odnos do popularne kulture, ki je prešel v vse družbene pore, se med izbranimi umetniki kaže predvsem v delih srbskega avtorja Uroša Djurića. Značilnost njegovega dela je, da v svojih projektih prevzema različne vloge. Tako se na primer njegov avtoportret znajde med nogometnimi igralci, pojavlja se v družbi javnih osebnosti in na naslovnicah časopisov. Djurić je umetnik, kateremu popularna kultura služi obenem za navdih in kot medij ustvarjanja. Svojo podobo ponuja trgu in z njo nagovarja zahodne elite. Djurićev umetniški slog temelji na neprikriti populistični agendi, ki razkriva, kako svet umetnosti v resnici deluje.”
Dva umetnika v skupini G.R.A.M.
“Različne vloge iz sveta politike, popularne kulture ipd. prevzema tudi avstrijski dvojec G.R.A.M.. Avtorja Günther Holler-Schuster in Martin Behr rekonstruirata specifična zgodovinske situacije na način performativne fotografije. V svojih delih se poigravata s problematičnimi ‘figurami’ iz sveta politike, športa in show-bussinesa. Njuna dela povečini temeljijo na raziskovanju prizorov iz resničnega življenja, predvsem pa tega, kar ponujajo množični mediji, ki jih nato postavljata v nove kontekste.”
G.R.A.M. v Kijevu, 2011
G.R.A.M. je bil ustanovljen že leta 1987 in je skupina tedaj imela štiri ustvarjalce, po čigar imenih so sestavili skupno ime. Ukvarjali so se s slikarstvom, grafiko, inštalacijami, filmom, videom in fotografijo.
Nika Oblak & Primož Novak
“Tudi tandem Nika Oblak & Primož Novak pogosto v svoja dela (zlasti zgodnejša) vpeljujeta principe, ki so značilni za popularno kulturo, vživljata se v različne vloge od slavnih igralcev do junakov Guinesssove knjige rekordov, sprašujeta se o vlogi in vplivu medijev na sodobnega gledalca. V svojih delih pa tudi problematizirata vlogo umetnika v relaciji do umetnostnega sistema, v katerega je ujet.
Dušan Kochol – Avtoportret s kladivom oznanjenja (2016)
Iz podobnih predpostavk umetnostnega konteksta izhaja tudi češki umetnik Dušan Kochol v predstavljenem projektu. Tematika njegovih del ni refleksija umetnikovega jaza ali njegovega miselnih odvodov, temveč performativna ponovitev in interpretacija nekega zgodovinskega dogodka, v čemer avtor igra točno določeno vlogo.
Evelin Stermitz – I Don’t Love You Anymore, 2012
Umetnici Evelin Stermitz in Paula Muhr raziskujeta sebe zlasti z vidika družbenega spola in post-strukturalističnih feminističnih umetniških praks. Avtorici nam v svojih delih sporočata, da je žensko telo potrebno dojemati širše; ne samo kot nekaj, kar je v njuni lasti, temveč kot družbeno telo, ki je podrejeno spolnim, kulturnim, družbenim in političnim konvencijam.
Paula Muhr
Tako Stermitz kot Muhrova se ukvarjata s vprašanji samopodobe in prirojenih družbenih klišejev (tabujev in norm). Vendar pa, če je obraz pri Muhrovi tisto, kar sodobna družba danes postavlja v ospredje (biti lep, večno mlad), je v ospredju video del Stermitzove zavedanje ženske o sebi.
Tomaž Tomažin – Who’s There ? It’s Me !, video, 2007
V skladu z duhom časa nekateri umetniki v svojih delih igrajo multiplicirane vloge. Tomaž Tomažin preko lastne podobe naslavlja gledalca s vprašanji identifikacije in identitete, bistvo njegovih del pa je manipulacija vidnega. Tomažin kombinira specifične lokacije, atribute različnih narodnosti, filmskih junakov in svoje podobe. Z mešanico vseh teh elementov ustvarja psihološke napetosti med prostori in protagonisti ter gradi fragmentirane zgodbe. Dodani simboli in identitete tvorijo absurdne situacije, ki projektom dodajajo komponento humorja, s tem pa nas opozarja na nove “vrednote” kapitalistične družbe – biti povsod prisoten, viden in učinkovit v vseh vlogah, skratka biti vse v eni osebi. ”
Dejan Sluga in Metka Zupanič
Razstavo Onkraj sebe / Beyond Myself bodo odprli v galeriji Photon – Center za sodobno fotografijo 30. marca, do 23. marca pa je še na ogled razstava Branka Lenarta Big Sur Real.
Drugačni svetovi 2017 na Dunaju
Medtem pa se Photon pripravlja še na predstavitev na Dunaju. To je skupinska razstava mednarodnega natečaja Drugačni svetovi 2017. Predstavlja deset uveljavljajočih se fotografov mlajše generacije z območja CEE regije (srednja in vzhodna Evropa), ki so bili izbrani na Photonovem natečaju. Dela kažejo najnovejše tendence sodobne fotografije v tej regiji.
Aleksandra Nowysz – Better tomorrow
Sodelujoči avtorji so: Georgs Avetisjans, Boris Beja, Marko Kosović, Eva Križaj, Jelena Micić, Aleksandra Nowysz, Valentyn Odnoviun, Paweł Starzec, Špela Škulj in Boglárka Éva Zellei.
Razstava je bila novembra lani na ogled v Ljubljani, sedaj pa potuje na Dunaj v Photon Gallery Vienna. Odprli jo bodo 23. marca in bo na ogled do 5. maja.
Marijan Zlobec