Bližajo se že 33. Slovenski glasbeni dnevi v glavni organizaciji Festivala Ljubljana ter v sodelovanju s Slovensko filharmonijo, RTV Slovenija, Društvom slovenskih skladateljev, SNG Opero in baletom Ljubljana, Glasbeno matico, SNG Opero Maribor, Ljubljanskim gradom, Mini teatrom in organizatorji simpozija na čelu z voditeljem dr. Jernejem Weissom.
Skladatelj Tomaž Svete bo dočakal svetovno praizvedbo opere Antigona, foto Marijan Zlobec
Slovenski glasbeni dnevi združujejo slovensko sodobno glasbeno ustvarjalnost in poustvarjalnost, gradijo na temeljih glasbene dediščine našega prostora, hkrati pa spodbujajo k razmišljanju in iskanju novih poti do glasbe, skrbijo za odkritja, vznemirjajo z drugačnimi pogledi in vabijo k soočenju mnenj. Z mednarodnim muzikološkim simpozijem se razširja vedenje o slovenski glasbi tudi v širšem evropskem prostoru. Pogled v zgodovino priča o bogati dediščini, še bolj pa o ustvarjalnosti, kjer so se nenehno kresala mnenja med tradicijo in radikalnimi pristopi. Triintrideset festivalov je ogromna kulturna dediščina, kar najbolj vemo vsi, ki festival spremljamo od začetka in si nismo predstavljali, da bo vztrajal do zavidljive številke Kristusovih let. Le da je on umrl, SGD pa upajmo da ne.
Milan Stibilj se je skladateljsko pred javnostjo hote umaknil
Festival Ljubljana bo, kot že vrsto let doslej in kot omenjeno, tesno sodeloval s slovenskimi institucijami in izvajalci, kot so SNG Opera in balet Ljubljana, Slovenska filharmonija, RTV Slovenija, Glasbena matica Ljubljana in Društvo slovenskih skladateljev. Koncertni dogodki bodo izkazovali že kar pregovorno pestrost predstavljenih skladb, tako upoštevajoč zvrstnost kot njihovo slogovno različnost, in bodo skušali v svoji raznovrstni programski zasnovi kar najtesneje slediti tematiki mednarodnega muzikološkega simpozija.
Dr. Jernej Weiss, foto Marijan Zlobec
Naslov simpozija je Vloga nacionalnih opernih gledališč v 20. in 21. stoletju: ob 100. obletnici od ustanovitve Opere in baleta slovenskega Narodnega gledališča v Ljubljani. Mednarodni muzikološki simpozij bo vodil prof. dr. Jernej Weiss, sodelovalo bo štiriintrideset simpozistov iz šestnajstih držav.
33. Slovenski glasbeni dnevi se bodo začeli 12. aprila z baletnim triptihom Balet 100, sestavljenim iz večera koreografov, ki so umetniško obogatili slovensko baletno umetnost v preteklosti. Glasbeni vodja in dirigent bo Marko Gašperšič. Med koreografi bodo zastopani Pia in Pino Mlakar, Vlasto Dedović in Milko Šparemblek. Predstava bo v Ljubljanski operi.
Naslednji dan bo v Hribarjevi dvorani Ljubljanskega gradu koncertno-plesna prireditev v izvedbi zasedb Cortesía in Musica Cubicularis, s čimer bodo proslavili 400. obletnico izida instrumentalne zbirke plesnih suit Isaaca Poscha.
Predsednik Društva slovenskih skladateljev Nenad Firšt, foto Marijan Zlobec
Na Noči slovenskih skladateljev v organizaciji Društva slovenskih skladateljev 14. aprila bomo prisluhnili trinajstim krstnim izvedbam novih slovenskih del za klavir, kar je nekaj posebnega celo v mednarodnem merilu. Tako se bo skupaj na enem mestu soočilo kar trinajst ustvarjalcev s svojimi povsem novimi deli za isti inštrument, nekateri pa bodo svoja dela (kot Igor Dekleva, Žiga Stanič, Tina Mauko) izvedli kar sami.
Tina Mauko med izvedbo Snežne kraljice, foto Marijan Zlobec
15. aprila pa bo Slovenski tolkalni projekt v sodelovanju z Ansamblom MD7 izvedel Hommage à Milan Stibilj v Slovenski filharmoniji. Dirigiral bo Steven Loy. Večinoma bodo izvedena dela Milana Stibilja, pa tudi Primoža Ramovša in Uroša Rojka.
Nina Prešiček, foto Radio Kaos
V Mini teatru bo Nina Prešiček na klavirju in s pomočjo elektronike izvedla šest del petih slovenskih skladateljev, med njimi krstne izvedbe Gregorja Pirša, Nine Šenk, Bora Turela in Larise Vrhunc,
17. aprila pa bo v SNG Maribor na programu prva izvedba Osterčeve Iz komične opere po kar 90 letih. Simfoničnemu orkestru SNG Maribor in solistom bo dirigiral Simon Robinson.
Naslednji dan bo Simfonični orkester RTV Slovenija pod dirigentskim vodstvom Simona Krečiča koncertno in premierno izvedel novo opero Antigona slovenskega skladatelja, leta 2016 prejemnika Kozinove nagrade, Tomaža Sveteta, Libreto je po drami Dominika Smoleta napisal Jurij Souček. Najbolj zanimivo je, da v Antigoni glavne junakinje, okrog katere se vse vrti, sploh ni, ampak nastopajo Kreon, Theiresias, Ismena, Haimon in Stražnik. Izvedba bo v Kozinovi dvorani Slovenske filharmonije. Antigona Dominika Smoleta velja za eno najboljših slovenskih dram sploh.
Koncertu simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije, dirigentu Simonu Dvoršaku in opernim solistom pa bomo lahko prisluhnili 19. aprila v Unionski dvorani Grand hotela Union. Najbolj zanimiva bo že uvodna scenska glasba k Linhartovi komediji Ta veseli dan ali Matiček se ženi Janeza Krstnika Novaka. Naslov ima Figaro. Kdor pozna Mozarta, bo uganil zakaj.
Václav Talich s Češko filharmonijo leta 1919, po nekaterih podatkih pa s Slovensko filharmonijo ?
Pred sklepnim koncertom 33. Slovenskih glasbenih dnevov bo slovesno odprtje spominske plošče češkemu dirigentu Václavu Talichu, ki je v letih 1908 in 1912 v Unionski dvorani nastopal s tedaj ustanovljenim simfoničnim orkestrom Slovenske filharmonije in velja za njenega soustanovitelja ter prvega umetniškega vodjo.
Marijan Zlobec