Narodna galerija je v sodelovanju z Galerijo Fotografija pripravila razstavo več kot dvestotih fotografij najpomembnejših italijanskih fotografov iz stilnega in časovnega obdobja neorealizma.
Tranquillo Casiraghi – Ljudje iz Torrete, Milano, 50. leta 20. stol.
Neorealizem – nova podoba v Italiji 1932–1960 preučuje obstoječe odnose med fotografijo in drugimi umetnostnimi področji, kot sta film in književnost. Predstavljeni so navdihi in razlogi, ki so vodili razne umetnike pri njihovem delu. Čeprav so imeli umetniki na začetku različne poglede in kulturne pristope, jih je njihovo delo pripeljalo do koherentnega rezultata. Projekt predstavi novo razlago fenomena neo-realizma, katerega izvor bi lahko našli v obdobju fašizma.
Mario Cattaneo – Ulice v Neaplju, Neapelj, 1951-1958
Razstava se razvija prek različnih poglavij, z začetkom pri privilegiranem pogledu fotografije in pri skoraj 300 predmetih raznolike tipologije. Nadaljuje s klasičnimi fotografijami in prvotnimi forumi, kjer so bile predstavljene. Ilustrirane revije, knjige fotografij in razstavni katalogi so močno vplivali na evolucijo fotografskega izraza. Poglavje, posvečeno književnosti neorealizma, predstavlja dela, ki so zaznamovala dobo in vplivala nanjo ter glavne avtorje. Svet filma predstavljajo najbolj znani filmski plakati in izseki najpomembnejših filmov dobe.
Mario De Biasi – Italijani se ozirajo, Milano, 1954
Avtorji fotografij so: Carlo Bavagnoli, Gianni Berengo Gardin, Piergiorgio Branzi, Alfredo Camisa, Mario Carbone, Mario Carrieri, Tranquillo Casiraghi, Alfa Castaldi, Cesare Colombo, Carlo Cosulich, Carlo Dalla Mura, Pasquale De Antonis, Mario De Biasi, Nino De Pietro, Mario Dondero, Ernesto Fantozzi, Tullio Farabola, Mario Giacomelli, Giancolombo, Mario Ingrosso, Alberto Lattuada, Giuseppe Leone, Sante Vittorio Malli, Cecilia Mangini, Nino Migliori, Ugo Mulas, Federico Patellani, Franco Pinna, Stefano Robino, Fulvio Roiter, Chiara Samugheo, Tazio Secchiaroli, Enzo Sellerio, Roberto Spampinato, Pablo Volta, Ugo Zovetti in drugi.
Mario Ingrosso – Poroka v Bulziju, Sardinija, 1952
V Galeriji Fotografija, ki jo vodi Barbara Čeferin, na Levstikovem trgu 7 v Ljubljani, pa so na razstavi z naslovom Petdeseta razstavljene fotografije enega najpomembnejših avtorjev italijanskega neorealizma Nina Migliorija.
Obe razstavi bosta na ogled do 31. marca.
Razstavo v NG je odprl ambasador Republike Italije v Sloveniji, nj. excl. Paolo Trichilo.
Sante Vittorio Malli – Ko sneg postane kruh, Milano, 1956
Ljubljano je že obiskal Andrea Agnelli, nečak slavnega nekdanjega večinskega lastnika Fiata Giannija Agnellija (1921 – 2003), pri katerem je sedaj v menedžerskem vodstvu, voditelj oziroma predsednik nogometnega kluba Juventus, vodja zveze evropskih nogometnih klubov in aktivni funkcionar UEFA. Predaval je o zgodovini podjetja Fiat in o njegovi pomembni vlogi v času obnove Italije po drugi svetovni vojni, ki ga zajema ljubljanska razstava.
Andrea Agnelli, foto uradni profil Nogometnega kluba Juventus
Cecilia Mangini – Kosilo prihaja, Lipari, 1952
Tazio Secchiaroli – Demonstracije desničarske mladine ob spomeniku Vitoriu Emanuelu II, imenovanem Altare della Patria, Rim, 1956
V petek, 2. februarja, ob 18. uri bo Eveline Christillin, predsednica Fundacije muzeja Egizio iz Torina, predstavnica UEFA pri FIFA (evropska in svetovna nogometna zveza), direktorica nacionalne italijanske turistične agencije, predavala o povezovanju in sodelovanju kulture in gospodarstva na primerih dobre prakse. Skupaj z njo bo gost tudi direktor muzeja Egizio Christian Greco.
Marijan Zlobec