Prešernova nagrajenca sta pesnik Boris A. Novak in baletnik Janez Mejač

Prejemniki nagrad Prešernovega sklada za leto 2018 pa so snemalec Marko Brdar, igralec Matej Puc, dramatičarka Simona Semenič, koreografinja Valentina Turcu, fotograf Boris Gaberščik in umetnica Maja Smrekar.

Boris A. Novak bo prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo in za izjemen ter prepoznaven ustvarjalni opus. Boris A. Novak, pesnik, dramatik, prevajalec, publicist, angažiran javni intelektualec, literarni znanstvenik in univerzitetni predavatelj, “slovensko literarno in, širše, kulturno krajino pomembno oblikuje že štirideset let”.

“Čeprav je na oder slovenske poezije stopil še v času, ko se je pesmi pri nas pisalo in bralo predvsem v skladu z idejno-estetskimi postulati radikalnega, poznega modernizma, je prav z Novakom slovenska poezija našla sladostrasten, tenkočuten in zastrašujoče okreten, imaginativno nebrzdan, pa po potrebi oblikovno tudi discipliniran, prepoznavno individualen glas, ki jo je v pomembni meri pomagal usmeriti na novo pot,” je v utemeljitvi med drugim zapisal Goran Dekleva. Posebej je izpostavil Novakov ep Vrata nepovrata.

Vrata nepovrata je večji epos od Prešernove nagrade, a manjka še četrta knjiga (razlag), foto Marijan Zlobec

Za življenjsko delo bo Prešernovo nagrado prejeli baletni solist, koreograf, režiser in dolgoletni vodja SNG Balet Ljubljana Janez Mejač, “ki je s svojim neizmerljivimi plesnim opusom in umetniškimi izraznimi globinami zaznamoval slovensko baletno umetnost 20. stoletja”.  Janez Mejač je nastopil v 84 solističnih vlogah, ki jih je oblikoval s 26 domačimi in tujimi koreografi.

Janez Mejač

Kot je v utemeljitvi nagrade zapisala Daliborka Podboj, je imel Mejač pravo moč, talent in dovolj strasti, da je lahko vzdržal v zahtevni baletni umetnosti, vse dokler je obvladal svoje telo: “Mejač se je baletu z dušo in srcem brezpogojno razdajal, tudi z vso energijo, ki jo je glede na svoj obsežni opus imel v izobilju, ko ga nikakor ni mogla zaustaviti zasedenost v gledališču, da ne bi baletne umetnosti širil po odrih in krajih zunaj Ljubljane.”

Simona Semenič, foto Marijan Zlobec

Za filmski opus zadnjih dveh let nagrado Prešernovega sklada prejme akademski snemalec Marko Brdar, za vloge ustvarjene v zadnjih dveh letih v Mestnem gledališču ljubljanskem dramski igralec Matej Puc, za ustvarjalni opus zadnjih dveh let dramatičarka in performerka Simona Semenič, za vrhunske dosežke, še posebej za dramsko zasnovo baletne mojstrovine Jevgenij Onjegin pa koreografinja in baletna solistka Valentina Turcu.

Boris Gaberščik, foto Marijan Zlobec

Za seriji Solve et Coagula in Von Dieser Welt bo nagrado Prešernovega sklada  prejel fotograf Boris Gaberščik.

Maja Smrekar, foto Trubarjeva hiša poezije/Aljaž Krivec

Nagrado Prešernovega sklada za delo K-9_topologija pa prejme intermedijska umetnica Maja Smrekar.

Maja Smrekar – K-9_topologija, foto Galerija Kapelica/Maja Smrekar

Boris Gaberščik – Lux in Arcana

Minister za kulturo Anton Peršak je na današnji predstavitvi Prešernovih nagrajencev izrazil zadovoljstvo, da pri izboru zadeve tečejo brez hudih pretresov in zapletov. Spomnil je, da so k temu na ministrstvu nekaj malega prispevali s sprejemom novega zakona o Prešernovi nagradi.

Kulturni minister Anton Peršak, foto Marijan Zlobec

Dodal je, da je podelitev Prešernovih nagrad, ki koga razveseli, koga pa tudi ujezi, ne nazadnje neka gesta države v razmerju do kulture: “Gre za slovesen, praznični dogodek.”

Boris Gaberščik – Solve et coagula

Predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada Vinko Möderndorfer pa je poudaril, da je današnji dan velik dogodek za UO. Spregovoril je o odboru, ki v novi sestavi deluje dobro leto in Prešernove nagrade podeljuje drugič, spomnil pa je, da so se v minulem letu ukvarjali predvsem z že omenjenim zakonom, s katerim so deloma zadovoljni, deloma pa ne.

Vinko Möderndorfer med nagovorom na lanski Prešernovi proslavi, foto Marijan Zlobec

Kot dobro je omenil, da bo UO sprejemal odločitve o Prešernovih nagrajencih zgolj na podlagi predlogov strokovnih komisij ter da bodo nagrade Prešernovega sklada podeljene za dosežke minulih treh let (ne dveh kot doslej). Med slabostmi pa v UO prepoznavajo, da naj bi bila razglasitev Prešernovih nagrajencev odslej 3. decembra, kar se jim zdi prezgodaj, glede na delo komisij. UO se zdi neutemeljeno upoštevanje spolne uravnoteženosti pri izboru nagrajencev, ker bo izpolnjevanje tega kriterija lahko vplivalo na strokovno delo komisij. Spomnil je, da ima Prešernov sklad novo likovno podobo avtorice Vesne Vidmar.

 

Vinko Möderndorfer je lani prejemal številne čestitke za svoj govor, foto Marijan Zlobec

Prešernove nagrade bodo podelili 7. februarja. Režiserja Prešernove proslave bosta plesalca in koreografa Gregor Luštek in Rosana Hribar. Proslava bo preplet plesa in glasbe, nastopajoči na odru pa bodo na sodoben način interpretirali Prešerna in njegovo poezijo.

Marijan Zlobec