Umrl je veliki slovenski grafik in profesor Bojan Kovačič

Umrl je veliki slovenski grafik in likovni pedagog, profesor, razrednik, mentor in kraški rojak iz Sežane Bojan Kovačič (r. 1949). Bil je dolgoletni profesor za grafiko na oddelku likovne pedagogike Pedagoške fakultete v Ljubljani. Po prvih informacijah je umrl za srčnim infarktom.

Bojan Kovačič v razredu na Srednji šoli za oblikovanje v Ljubljani leta 1983, foto osebni arhiv

Vzgojil je med drugim NSK, Veš slikar svoj dolgo…in dvesto praktičnih oblikovalcev, grafikov, kiparjev in slikarjev, kot so Žiga Okorn, Jiri Kočica, Boštjan Novak, Janez Frlan, Špela Goltes, Lara Bohinc, Jožica Curk, Alen Ožbolt, Andreja Valtanen, Silvester Plotajs Sicoe, Marjana Pahor in Klementina Golija. Deloval je tiho in brez zunanjega pompa, iz ozadja, umirjeno, poglobljeno, nič zunanje. Najprej se je šolal na Srednji šoli za oblikovanje v Ljubljani, kjer ga je za grafično umetnost navdušila Tinca Stegovec. Njegov prvi likovni pedagog na Osnovni šoli v Sežani pa je bil priljubljeni slikar Ivan Varl, popularni Rulo, mož vsestranske intelektualke Jolke Milić. Bojan Kovačič je v Sežani stanoval v Starem gradu, po vrnitvi iz Milana pa najprej na Brezovici, v Ljubljani pa na Streliški ulici pod Ljubljanskim gradom, kjer si je ustvaril še grafični atelje.

Bojan Kovačič – Grafika

Na začetku sedemdesetih let je Bojan Kovačič sprejel drzno odločitev, da se je podal na mednarodni študij grafike, še posebej globokega tiska na slovito milansko akademijo Brera, kjer je leta 1975 diplomiral. V onem času je spoznal vodilne italijanske slikarje in grafike in si v neposrednem stiku z njimi pridobil lepo zbirko grafičnih listov, še posebej, ker jim je pomagal pri tiskanju grafik in se s tem še sam učil. Njegove prve grafike so bile motivno pod vplivom slovitega Chagalla. Na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost sta bila njegova profesorja slovita grafika Bogdan Borčić in Marjan Pogačnik. Oba je izjemno cenil kot velika in čista slovenska umetnika; oba sta mu veliko dajala, ga spodbujala in spremljala njegovo delo.

Bojan Kovačič v Galeriji Lek

Kot profesor sprva na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo, zatem pa na Pedagoški fakulteti je imel odlične učence kot tudi kolege likovne pedagoge, same likovne ustvarjalce, tako da ga je to delo zelo zadovoljevalo in spodbujalo. Morda je razstavljal premalo in ni toliko znan, kot bi si njegovo delo zaslužilo. Je pa v svojo umetnost neizprosno verjel in bil prepričan, da ga bo preživela.

Najbolj znan in eden prvih Kovačičevih grafičnih ciklov je bil Sekira in cink, s katerim je sodeloval na mnogih mednarodnih likovnih manifestacijah, tako tudi na Mednarodnem grafičnem bienalu v ljubljanski Moderni galeriji, v Zagrebu, Beogradu, Bradfordu…Več njegovih grafik hrani slovita dunajska Albertina. Na to je bil zelo ponosen, še posebej, ker so ga Avstrijci opazili in sami prišli do njega v Ljubljano.

Bojan Kovačič (sedi tretji z desne) na izletu z učiteljskim zborom Srednje šole za oblikovanje leta 1980

Čeprav se nikoli ni silil v ospredje, pa je napravil izjemno potezo, ko je ves svoj grafični opus, pa tudi risbe, podaril zbirki sodobne umetnosti Narodne galerije v Ljubljani, ki mu je ob razstavi leta 2011 pripravila še monografijo (dr. Andrej Smrekar).

Po upokojitvi je zlasti rad obiskoval Milano, kjer je že kot študent spoznal svojo ženo Eleno, s katero sta imela hčerko.

Danes generacije njegovih učencev in starih prijateljev ter kraških rojakov, Sežančanov jočejo za njim; iskreno in iz srca.

Bojan Kovačič z učenci na Beneškem likovnem bienalu leta 1984

Marijan Zlobec