V mednarodno znani in priznani newyorški galeriji Mourlot so odprli samostojno razstavo multimedijske umetnice Eve Petrič. Njena izredna aktivnost (Dunaj, Ljubljana, Pariz, ZDA…) preseneča ali pa tudi ne, saj živi za svoje ustvarjanje. V New Yorku je preživela deset let in pozna ogromno galerij, ljudi, dogajanja, vendar pa se je treba za vsak nastop v tem umetniško najbolj konkurenčnem, odprtem in cvetočem mestu na svetu še kako truditi, dokazovati, prepričevati, organizirati, ustvariti…predno te kdo sprejme. Korak za korakom z vso vztrajnostjo in prepričanostjo, zaupanjem vase in svoje ustvarjalne sposobnosti.
Eva Petrič v galeriji Mourlot, fotografije osebni arhiv
Kot nam piše Eva Petrić iz New Yorka, je razstava z naslovom An Echo/ A stein za zdaj zelo uspešna; dobila je kar precej dobrih odzivov in umetniški kritik, umetnostni zgodovinar, publicist, urednik in založnik David Cohen (r. 1963), ki ima svoj spletni časopis artcritical, bo januarja z umetnico vodil umetniški dialog v galeriji, pa tudi kurator, pisatelj in foto kritik Vince Aletti (r. 1945), ki objavlja v The New Yorker, je obljubil, da si bo razstavo ogledal v januarju. Aletti se s fotografsko kritiko ukvarja zadnjih dvajset let, poprej pa je sodeloval in bil aktiven na področju rock glasbe, še posebej kot pisec kolumen v Record World in s pisanjem v drugih medijih.
Galerija Mourlot je naslednica znamenitega studia in ateljeja Mourlot iz Pariza, kjer so svoje litografije tiskali vsi znani francoski umetniki iz polpretekle dobe (studio je bil ustanovljen okoli 1870). Sedanji lastnik Eric Mourlot je vnuk zadnjega lastnika studia v Parizu, ki ga je potem njegov oče prenesel v New York. Poleg litografij znanih francoskih umetnikov se Eric Mourlot zdaj posveča tudi mlajši generaciji sodobnih umetnikov s poudarkom na tiskih in edicijah. Eric Mourlot slovi po newyorškem družabnem, še posebej umetniškem življenju, tako da pod njegovim imenom najdete na spletu kar precej fotografij v družbi svetovno znanih oseb.
Mourlot je nazadnje med svoje umetnike uvrstil tudi Evo Petrič. Zanjo se je odločil zaradi njenega fotografskega opusa, še posebej pa ga je navdušil njen projekt Gr@y matter, language of shadows, kjer je bil Petričevi mentor zdaj že preminuli francoski fotograf Lucien Clergue, ki pa mu je bil mentor v zgodnjih dvajsetih letih 20. stoletja prav slavni Pablo Picasso.
Lucien je bil namreč iz Arlesa, kjer so imeli tudi bikoborbe ipd, Picassa je navdušil zlasti s fotografijami ciganov iz okolice Arlesa in seveda bikoborcev. Lucien je pozneje ustanovil prvi fotografski festival, znameniti Rencontres v Arlesu.
O njenem delu je v knjigi Eva Petrič: TRANSapPARENT, ki jo je uredil skupaj z barcelonsko kuratorko, avtorico in generalno direktorico založbe Triton Bario (Bariaa) Mourad; to je bila zadnja knjiga, ki jo je uredil pred smrtjo, Lucien Clergue zapisal: »Eva nosi ime, ki se nanaša na začetek sveta; njen svet, svet senzualnosti, skrivnosti, ljubezni in svetlobe, včasih tudi nemira in neutrudnosti, je sestavljen iz toliko elementov, da se počuti, kot da bi jo obdajale sence, izmuzljive sence… «
Naslovnica knjige Eva Petrič: TRANSapPARENT
Lucien Clergue na svoji dunajski retrospektivi v Kunsthausu leta 2007, foto Wikipedija/Kay von Aspern
Eric Mourlot se je odločil, da v razstavi An Echo/ A stein, prikaže prav odmev in zaznamovanja, ki jih je na delo Eve Petrič vtisnil vpliv Clergovega opusa Language of Sand. Razstava tako prikazuje blizu 30 del, med katerimi so zgodnja dela iz serije Gr@y Matter, jezik senc, pa tudi nova dela – fotopleksi objekti iz serije Siren Song.
Eric Mourlot namerava nova dela Eve Petrič predstaviti še na umetniškem sejmu v Chicagu in morda naslednje leto na Art Miami Beach in Art Basel .
Eva Petrič ima prav zdaj svojo instalacijo Tree of life v sistemu podzemske železnice pod Karlovim trgom na Dunaju, v razstavnem prostoru Red Carpet Showroom. Ta bo na ogled do 12. januarja, razstava v New Yorku pa do 16. februarja.
Med tem ko je odprta njena razstava v New Yorku pa že sodeluje v gledališki produkciji Guilt gledališča SCENA Theater v Washingtonu DC. Za predstavo “opere brez petja” avstralskega avtorja Johna Shanda v Atlas performing arts centru pripravlja sceno in kostume.
Iz newyorške razstave Eve Petrič
Galerie Mourlot ima spričo svoje zelo dolge pariško-newyorške tradicije in zgodovine med svojimi umetniki mnoga danes že zgodovinska umetniška imena, kot so Georges Braque, Alexander Calder, Marc Chagall, Le Corbusier, Jean Dubuffet, Raoul Dufy, Alex Katz, Fernand Leger, Joan Miro, Pablo Picasso, Henri Matisse…
Začetek sodelovanja z Galerie Mourlot v New Yorku
Med najmlajšimi sodelavci in avtorji Galerie Mourlot je sedaj na seznamu še Eva Petrič, med nekaterimi že uveljavljenimi aktualnimi umetniki, kot so Celia Rogge, Joseph Ryan, Judith Seligson, James Stroud ali provokativna pop umetnica Kristin Simmons.
https://www.galeriemourlot.com/artists/
Kako Galerie Mourlot predstavlja Evo Petrič
Eva Petrič, born in Slovenia, lives in New York, Vienna, Austria, and Ljubljana, Slovenia. She works in photography, video, performance and installation. She holds a BA in psychology and visual art from Webster University in Vienna, 2005 and an MFA in new media from Transact Institute New York /Berlin, 2010. Up until now, she has had 40 solo and 62 group exhibitions in Slovenia, Argentina, Austria, China, Croatia, Germany, Italy, Macedonia, Poland, Serbia, Philippines, Spain, Turkey, Greece and the USA. She was already selected three times for the Beijing International Art Biennale (2012, 2015 and 2017), and nominated for the Venice Art Biennale 2013 and 2015.
Eric Mourlot in Eva Petrič v New Yorku
Awards (selection): 2016 SNBA Silver medal for photography, Paris; 2011 Pfann Ohman Preis, Vienna, Austria; 2010 Vordemberge-Gildewart award, 2010 grant of Ministry of Culture of Slovenia, “Art critics’ choice” 2008 by Association of Slovenian Art Critics, finalist 2009 International open call of ID Consonni, public art intervention in Sondika, Spain, and in 2006 the Čižek award for best short digital video in Slovenia.
»Eva has a name related to the beginning of a world; her world – the one of sensuality, mystery, love and light, sometimes a world of restlesness comprised of so many elements that she feels to be surrounded by shadows. Fleeting shadows…« wrote Lucien Clergue, the legendary French photographer, the founder of the Rencontres, the oldest photography festival in Arles, France, as a prologue into the last book he edited before his death in 2014: Eva Petrič TRANSapPARENT.
Eva Petrič, the multimedia artist working and living in between New York City and Vienna, Austria, and originally from Slovenia, was Clergue’s last student. Under his mentorship she created a 1015 page book of the artist Gray matter – language of shadows. Out of this book stem the series of her Gray matter images that are currently in the contemporary collection of the Gallery Mourlot.
For one of these images, Ophelia no 2, she was awarded with the silver medal for photography at the 2016 Salon des Beaux Arts in Paris, France, one of the world’s oldest art salons organized by the French Societe National des beaux Arts, SNBA. »Eva’s creative spectrum reveals no determinant meaning or singular reading. The appeal of her artistic themes and digressions are precisely rooted in the permanent flow of surprising detours, in which an allegorical approach obviates a strict liner interpretation,« wrote Boris Podrecca, the well known European Architect based in Vienna, where he frequently took part at many of Eva Petric’s exhibitions and site specific installations.
Petrič is the recipient of numerous awards and her list contains over 40 solo exhibitions around the world. Twice, in 2013 and 2015, she was among the few nominated artists to represent Slovenia at the Venice Art Biennale. The Italian art critic, curator and art historian Martina Corgnati wrote on her photography work: »Eva Petric’s images capture the shadow, and its speculative ways, its encounters, its multiplications, its finely stratified appearances but not only this: often, in the ambiguous depth of range, one can catch the presence of something else, a glimmer or an additional image layed on a diaphragm, glass, or mirror, that hints of another plane internal to the one of photography itself.
The glance is lost, the reality is diluting, there appears a thin, immaterial thread of impressions that are feeble but of perceptive elegance….«
Marijan Zlobec