KRITIK.si

Pravkar so v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma odprli 33. Slovenski knjižni sejem. Govorci niso mogli pozdraviti nikogar, ki bi v očeh skoraj polne dvorane vzbudil občutek, da imamo samostojno državo, Republiko Slovenijo. Na največjem kulturnem dogodku leta niso mogli pozdraviti ne predsednika republike ne predsednika vlade, ne predsednika državnega zbora ne predsednika državnega sveta, ne župana najlepšega mesta na svetu ne številnih podžupanov, odgovornih za kulturo…

Posebno nagrado je za akcijo Slovenija bere prejela Manca Košir, vse fotografije Marijan Zlobec

Minister za kulturo Anton Peršak, sicer pisatelj, se je opravičil, nima pa očitno nobenega v svojem kabinetu, ki bi ga zastopal. Si predstavljate Frankfurtski knjižni sejem, pa ne bi bilo kanclerke Angele Merkel? V Sloveniji imamo očitno dve državi; knjižno in antiknjižno. Oblast je antiknjižna, kar se vidi, pozna in občuti.

Sejem je nocoj že začel dihati

“Mi bralci smo zvesti, predani in ljubimo ljudi”

Manca Košir je v zahvalnem nagovoru med drugim poudarila, da je vesela, ker je “nagrado prejelo pleme bralcev. Mi bralci smo zvesti, predani in zares ljubimo knjige in ljudi.”

Generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije mag. Sonja Šmuc

“Ni skrivnost, da je založniška panoga v težavah. Od začetka gospodarske krize se je v osmih letih drastično skrčila, za skoraj polovico. Promet celotne panoge je manjši od npr. Palome. Slovenci več zapravimo za nakup papirnatih brisačk in toaletnega papirja kot za knjige. Če posplošim: polovica Slovencev kupi pet knjig na leto, polovica pa niti ene. Kaj reči ob podatku, da 42% Slovencev ne prebere niti ene knjige na leto?

Kaj reči ob podatku, da je vsak četrti Slovenec funkcionalno nepismen?

Knjige, branje, razumevanje, domišljija…vse to so studenci, iz katerih se napaja razvojni potencial družbe, to so viri za ekonomski uspeh. So vozovnica v družbo znanja in boljšo prihodnost….”

Generalna direktorica GZS mag. Sonja Šmuc je omenila, da je v Sloveniji davek na knjigo 9,5 % in s tem eden najvišjih v Evropi.

Mag. Sonja Šmuc

Spomnila pa je še, da so letošnje države v fokusu, to so Nemčija, Avstrija in Švica kot nemško govoreče države med največjimi tujimi vlagatelji v Slovenijo, saj skupaj predstavljajo kar 40 % tujih naložb. Gospodarska pot teče tudi v obratni smeri: v te tri države smo v zadnjih dvanajstih mesecih izvozili za 30 % celotne blagovne menjave oziroma za osem milijard evrov blaga.

Stanka Golob, dobitnica Schwentnerjeve nagrade za večdesetletno vodenje Trubarjevega antikvariata

Stanka Golob, dobitnica Schwentnerjeve nagrade, je med drugim omenila, da je med knjigami le dva odstotka takih, ki postanejo redke in dražje, kot so bile ob svojem izidu. Spomnila je na poslanstvo Trubarjevega antikvariata, ki je že praznoval svojo petdesetletnico. Prav tako pa je omenila knjigoljube, za katere hranijo in zbirajo najredkejše knjige.

Zdravko Kafol, direktor Slovenskega knjižnega sejma:”Vabim vas na svetovni knjižni sejem!”

Zdravko Kafol je bil zelo kritičen. Med drugim je omenil, da je slovenska država kupila nov vodni top, za katerega je odštela 1,1 milijona evrov, kar bi pomenilo 90 tisoč otroških slikanic. No, kasneje sem izvedel, da je mesto odkupilo slikanice po le 2,5 EUR za eno knjigo, kar pomeni, da bi z vodnim topom razbili kar okrog 440 tisoč otroških knjižnih demonstrantov.

Najslavnejši tuji gost 33. Slovenskega knjižnega sejma je nemški kantavtor in pisatelj Wolf Biermann

Wolf Biermann (r. 1936 v Hamburgu) je bil med tremi pisatelji, ki so nastopili na odru Linhartove dvorane s spomini na prvo otroško srečanje s knjigami.