Aktualna razstava Helene Kottler Vurnik v Narodni galeriji z objavo kataloga dr. Andreja Smrekarja in zatem predstavljeno še knjigo Na brzicah življenja dr. Borisa Leskovca vzbuja, kot sem tu že zapisal, veliko pozornost. Je pa zelo težko razvozlati marsikatere vzročno-posledične zveze in skupno ustvarjanje obeh zakoncev. Tu se odpira problem upodobitve sina Nika Vurnika kot Kristusa in zatem v romanu Sedmina Bena Zupančiča in v filmu Matjaža Klopčiča.
Niko Vurnik kot Kristus v mozaiku na pročelju ljubljanske cerkve svetega Petra, vse fotografije Marijan Zlobec
Na razstavi je več risb, portretov, ki jih je slikarka Helena Vurnik naredila z motivom svojega sina Nika Vurnika.
Risba, osnutek za portret Kristusa v NG
Dr. Boris Leskovec v svoji knjigi Na brzicah življenja piše v kratkem poglavju Streli v Tivoliju o tem, kako je padel Niko Vurnik.
Mozaik na grobnici Vurnikovih v Radovljici
“V nedeljo, 12. aprila 1942, se je na tivolskem delu ljubljanske promenade sprehajalo precej ljudi. Med njimi sta bila tudi Vurnikov sin Niko in njegov tovariš Golob, ki sta bila tja poslana s posebno nalogo, da “provocirata” Italijane. Sledila naj bi italijanskemu častniku, ki je večkrat zasliševal in mučil pripadnike osvobodilnega gibanja.”
Figure, tu Kristus, so na razstavi v Narodni galeriji spregledane
“Niko in Golob sta s svojim obnašanjem postala sumljiva karabinerjem, ki so ravno takrat prihajali mimo. Opazili so, da je Golob segel po revolverju, na kar so odgovorili s streli in ga ranili. Ranjenemu tovarišu je Niko omogočil umik, s tem da ga je kril, skrit izza stebra javne razsvetljave v Jakopičevem drevoredu blizu Narodnega doma. Ranjeni Golob se je medtem uspel skriti v vrtu bližnje stanovanjske hiše. Kasneje so ga odpeljali v ljubljansko bolnišnico.”
Štirje evangelisti in Kristus na pročelju cerkve svetega Petra v Ljubljani
“Niko je bil v neenakopravnem boju z italijanskimi karabinerji smrtno ranjen. Takoj po tej akciji so se Italijani maščevali tako, da so aretirali več slovenskih civilistov.”
“Družina Vurnik je bila pretresena, zlasti mati Helena si od prerane smrti sina Nikolaja – Nika ni več opomogla.” (iz poglavja Streli v Tivoliju)
Popajeva smrt iz filma Sedmina
Dr. Boris Leskovec pojasnjuje, da je omenjenemu junaškemu in tragičnemu dogodku v spomin bil posvečen roman Sedmina iz leta 1957 pisatelja Bena Zupančiča, dvanajst let zatem pa je bil pod istim naslovom posnet film režiserja Matjaža Klopčiča.
Skice, akvareli, študije za sv. Marka, Kristusa in sv. Luka Helene Vurnik za šempetersko cerkev v Ljubljani leta 1938, na razstavi v Narodni galeriji
Dr. Boris Leskovec:“Kaj vse sta Helena in Ivan Vurnik doživela v sorazmerno kratkem obdobju nekaj let: strah in pomanjkanje ob usodnih dogodkih v 2. svetovni vojni, smrt sina Nika v imenu idealov OF, šikaniranje Ivana Vurnika s strani nove politične in akademske nomenklature, v imenu katere je padel njegov sin, podtikanja na šoli in zunaj nje, katere ustanovitve je bil pobudnik prav on, podcenjevanje njegovega dela in vloge v slovenski arhitekturi ter rojstvo vnučke in vnuka.”
Marijan Zlobec