Poročali smo o odprtju ali odkritju spomenika vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam. Zbrane sta nagovorila tako predsednik Republike Slovenije Borut Pahor kot ljubljanski nadškof in metropolit msgr. Stanislav Zore. Prisotni pa smo opazili, da Zore razen kratke molitve, ki so se ji pridružili še zbrani v občinstvu, ne več kot z Amen, kolikor so se pokazali kot kristjani, spomenika ni blagoslovil, niti ni imel svojega duhovniškega spremstva in ni bil oblečen v mašni plašč, ampak v civilna oblačila. Tu objavljamo zgolj odprto pismo kot dokument nekega javnega stališča in skladno z njim ravnanja.
Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, foto Marijan Zlobec
Iz objav na spletnih straneh je razvidna reakcija predsednika Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Tita Turnška, ki je objavil svojo oziroma borčevsko Izjavo ob odprtju spomenika vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam. Iz objave ni natanko razvidno, ali gre za Turnškov osebni tekst in tako stališče, kot je zapisano, ali pa je tekst kot Izjavo sprejelo vodstvo vseslovenske borčevske organizacije na kakšni svoji seji, posvečeni udeležbi oziroma neudeležbi na slovesnosti ter z njo povezani vsebini ter samemu programu.
Ljubljanski nadškog msgr. Stanislav Zore
Tovarišice in tovariši!
Zveza združenj borcev za vrednote NOB se ne bo udeležila slovesnosti ob odprtju spomenika »vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam«, ki bo v četrtek, 13. julija 2017, ob 18. uri na Kongresnem trgu v Ljubljani. Postavitev takega spomenika je bil sicer sklep Državnega zbora.
Slovesnost, ki jo organizira in prireja država, predstavlja kršitev Ustave Republike Slovenije, v kateri je določena ločitev cerkve in države. V program slovesnosti nikakor ne sodijo molitve katerega koli cerkvenega dostojanstvenika, pa naj bo to katoliški, protestantski, judovski, pravoslavni ali pa muslimanski.
Lahko se vprašate zakaj niso povabili k molitvi judovskega duhovnika? Preprosto gre za manipulacijo, ki je protiustavna.
Sama zasnova spomenika bolj spominja na razdvajanje in kaže na skrito željo po nekakšni »spravi«, s katero se, ve se kdo, nabirajo volilni glasovi.
Spomenik nikakor ne more pomeniti, da pozabljamo zločine okupatorja in sodelavcev, vseh nosilcev zla in krvnikov nedolžnih ljudi: na vse talce, žrtve mučenja, poniževanja, prisilnega dela čez šestdeset tisoč Slovencev v taboriščih in izničenja njihovega slehernega dostojanstva in padlih partizanov, ki so se borili za našo svobodo.
Tit Turnšek
Predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije
En odgovor na “Zakaj borcev na odprtju spomenika ni bilo ?”
Leta 2009 je na pobudo vlade Državni zbor sprejel zakon, da se postavi spomenik sprave. Osem let je torej minilo od takrat in kaj se je spremenilo? Popolnoma nič. Še vedno smo sredi vojne vihre, še vedno rdeča ideologija ne popušča, še vedno so zagovalci in odločevalci vsega. Vodijo državo vodijo vlado, vodijo banke, vodijo podjetja, vodijo šolstvo, vodijo kulturo, pa sodstvo in še marsikaj.
Še vedno vlada okupacija, ki onemogoča ljudem svobodnega mišljenja, svbode izražanja, sKratka svobode. Brez svobode ni sprave, brez sprave, pa je spomenik le nekaj kubikov betona in nič več. Ob otvoritvi spomenika so bile dovoljene sanje, sledili pa bodo dnevi resnice. Žalostne.