Lepo je bilo pozno popoldan v vročem Poletnem gledališču v Križankah na že drugi predstavitvi multimedijskega in koprodukcijsklega projekta Predani korakom, ko se v plesno – glasbenem performansu združujejo otroci, mladi glasbeniki in otroci iz zavoda URI Soča, večinoma na invalidskih vozičkih, ki pa imajo enake želje, vizije in sanje kot njihovi vrstniki.
Jernej Šugman, vse fotografije Marijan Zlobec
Zbrane starše in druge goste je z balkona v Preddverju Plečnikovih Križank povabil v avditorij sam ambasador projekta Predani korakom, dramski igralec Jernej Šugman.
Naš zvezdniški igralec je za otroke na odru pravi magnet, a jim popolnoma prepusti njihovo radost, spontanost, seveda poprej naštudirane vloge, bodisi izgovorjene, pokazane, odigrane, odplesane, v okviru možnosti in režijske domiselnosti, tokrat režiserke in avtorke scenarija Lee Kukovičič.
Družina Darka Breka ni bila popolna; še ne osemletna Eva Marija je nastopala na odru
Otroci so že poprej en teden skupaj preživeli prijateljske in družabne, vesele dneve v Soči na pripravah za skupni koncert v Križankah. Morda je bil za otroke še dragocenejši ta del priprav in spoznanj, da je življenje polno presenečenj in da se vedno lahko marsikaj zgodi.
V globini odra je nastopil Godalni orkester Glasbene šole Moste – Polje s pianistko Manco Mašo Sladič pod dirigentskim vodstvom Ksenije Trotovšek Brlek.
Kot je bilo opazno, so imeli otroci skorajda kostume in bila je bolj poletna, otroška scena, še posebej nad odrom, kar je pripravila Tina Bonča.
Jernej Šugman je z odra povedal, da biser v školjki nastane le tedaj, ko gre nekaj narobe.
Orkester s pianistko je ustvaril že takoj na začetku prijetno razpoloženje s Chopinom, Vivaldijem, Hačaturjanom, Petrom Iličem Čajkovskim.
Morda najbolj ganljivo je bilo, ko so otroci pripovedovali svoje misli, če že ne kar dosedanje izkušnje ali življenjske modrosti, kot: Bodite prijazni in si pomagajte med seboj.
Kako preprosto je bilo izrečeno: Rada imam atija in mamo, ali Bodite to, kar ste, ali Ustvarjaj in uspelo ti bo, ali V redu je, če želiš odrasti, a ne odrasti prehitro…
Slišali smo zahvalo idejni voditeljici projekta Predani korakom Maji Stojanov in koordinatorkama na delavnici Katarini Kukovič in Tanji Babnik.
V imenu staršev se je vsem zahvalila Danijela Kocen, ki je najprej citirala pesem Toneta Pavčka, zatem pa je spomnila na čudovit svet igre in druženja, ki so ga otroci preživeli skupaj, starši pa so jih vozili v Sočo in jih prihajali iskat. Vse s tiho željo, da bi “naši otrici premagali meje in še bolj verjeli vase.”
Iz časopisnih objav je razvidno, da ima Danijela Kocen hčerko Evo, ki je od rojstva bolehala za cerebralno paralizo. Zato ni mogla hoditi…Potrebna je bila operacija v ZDA.
Marijan Zlobec