Igor Omerza potunkal zgodovinarja, akademika dr. Jožeta Pirjevca

Na predstavitvi knjige Igorja Omerze Boris Pahor V žrelu Udbe je avtor nepričakovano posegel na področje morebitnega ali celo dokazanega sodelovanja znanega slovenskega zgodovinarja in univerzitetnega profesorja Univerze na Primorskem v Kopru dr. Jožeta Pirjevca ne le z italijansko tajno policijo, ampak tudi z Udbo.

Dr. Jože Pirjevec, foto Slomedia.it

Dr. Jože Pirjevec je v knjigi sicer omenjen na več mestih.

” V zvezi honorarnega (incaricato) profesorja zgodovine južnoslovanskih ljudstev Pirjevca (Pieracci), je povedal, da si je leta v preteklosti neaktiven, vsled donosnosti slovenstva nadel slovenski priimek, čeprav mu prej ni bil na voljo, da bi se vedelo, da je po narodnosti Slovenec. Imenovani je v socialistični stranki in je kandidat za evropski parlament. Veliko potuje v München. Ko se je “Arhivar” v zvezi njega pogovarjal s predsednikom SKGZ Racetom,  zakaj sploh gledamo tako osebo v svojih vrstah, mu je le-ta dejal “tudi take rabimo, tako mi kot oni nas.”

Arhivar je bil znani  Boris Gombač, o katerem pa Omerza na predstavitvi svoje knjige ni govoril. Boris Gombač sicer v knjigi nastopa kot registriran in tajni konfident Udbe s tajnim imenom Arhivar.

Boris M. Gombač je doktoriral iz zgodovine

Boris M. Gombač je bil rojen leta 1945 v Trstu. Po maturi v Trstu je študiral zgodovino in sociologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani in leta 19074 diplomiral. Leta 1978 je magistriral, leta 1992 pa doktoriral iz zgodovine.

Med letoma 1975 in 1984 je bil zaposlen na današnjemu Inštitutu za novejšo zgodovino, nato je bil med letoma 1984 in 1994 ravnatelj Narodnega muzeja v Ljubljani. Po letu 1995 je sodeloval tudi z ZRC v Kopru.

Raziskuje zgodovino Trsta v 19. in 20. stoletju, predvsem zgodovino slovenskega tržaškega delavskega gibanja…

Boris Gombač, foto MMC

Iz tega sledi, da je sodelavec Udbe Gombač vohunil za prav tako ali vsaj verjetnim sodelavcem Udbe Pirjevcem.

Igor Omerza je z dokumenti zatrdil, da je bil Pirjevec zanesljivo sodelavec italijanske tajne policije, o njegovem sodelovanju z Udbo pa ga je sam vprašal in dobil Pirjevčev negativni odgovor. Omerza je na predstavitvi knjige pojasnil podrobnost iz Pirjevčevega odgovora. Ta je, da so ga sicer vabili, da bi sodelavec postal, a da je odklonil. Igor Omerza je pred vsemi v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa dejal, da dr. Jožetu Pirjevcu glede zanikanja njegovega sodelovanja z Udbo ne verjame.

Arhivar Boris Gombač je pokrival tudi Miloša Budina

Te ugotovitve mečejo še slabšo luč na razmere med slovensko narodno skupnostjo v zamejsatvu, kot o njih že desetletja piše Boris Pahor.

Kot piše Omerza, je Arhivar alias Boris Gombač “pokrival” znanega kasnejšega politika Miloša Budina, ki pa je slučajno začasno bival kar pri njem v Ljubljani, ko je nadaljeval študij slovenščine na III. stopnji…

Posebna žalost se pokaže, kako je Udba tako rekoč vsakega zamejskega študenta, ki je želel študirati v Ljubljani, poizkušala pridobiti za sodelovanje. V knjigi je objavljena fotokopija dokumenta, iz katerega je to lepo razvidno.

O sodelovanju dr. Jožeta Pirjevca z italijansko obveščevalno agencijo Digos je že bilo objavljenih več dokumentov iz Arhiva Republike Slovenije. Omerza jih ima v svoji knjigi na treh straneh.

Dokument iz Arhiva Republike Slovenije v Omerzovi knjigi

Dokument 2

Dokument 3

Iz povzetka dokumentov je razvidno, da je »Tržaški DIGOS vršil stalni nadzor nad članom slovenske skupnosti Pahor Borisom. Kontrolirali so ga zaradi politične aktivnosti znotraj stranke. Pred vsakim večjim shodom ali manifestacijo, na katerem je imel Pahor govor, so na Digosu z njim opravili razgovor. Ob srečanjih Drage so ga pokrivali preko profesorja zgodovine Pirjevec Jožeta. Na zvezi ga je imel upokojeni delavec DIGOS Cosoli Elvino. Pirjevec je bil eden najaktivnejših zaupnikov Cosolija in mu redno dostavljal materiale Drage in dajal podatke o aktivnostih zamejskih Slovencev. Občasno je prišel poročat tudi na kvesturo.«

Akademik dr. Jože Pirjevec, foto SAZU/Kroma

Iz Omerzove knjige je razvidno, kolikokrat je dr. Jože Pirjevec nastopil na srečanju slovenskih izobražencev v Dragi in o čem je govoril, kar pomeni, da je bil tudi on udbovsko pokrit.

Sodelovanje dr. Pirjevca z DIGOS in morebitno njegovo sodelovanje z Udbo, kot rečeno, je Omerza dejal, da Pirjevčevemu zanikanju ne verjame, odpira celo vrsto vprašanj. Ne nazadnje zdovinarjeve strokovne veljave oziroma interpretacij zgodovinskih dogodkov, še posebej glede primorske zgodovine, o fojbah, informbiroju v Trstu… Po svoje pa odpira vprašanje tudi o tem, kaj je Pirjevec počel med dolgim študijem in proučevanjem arhivov v Nemčiji in Rusiji.

Igor Omerza dr. Jožetu Pirjevcu ne verjame, foto Marijan Zlobec

V zvezi z dogajanjem v času fašizma na Primorskem, Tržaškem, Goriškem…preseneča, da dr. Jože Pirjevec ni zasnoval, kot profesor Univerze na Primorskem, raziskovalnega projekta, ki bi s pomočjo italijanskih dokumentov podrobneje osvetlili fašistično nasilje nad Slovenci, od požiga Narodnega doma 13. julija 1920, ki sicer ima precejšnjo publiciteto, a še zdaleč ni zgodovinarsko “pokrit”, dalje. Požig je imel evropski odmev v medijih, proti so bili skoraj v celoti že sami italijanski mediji.

Še bolj bode v oči, da ni osvetljen že prvi Tržaški proces od 1. do 5. septembra leta 1930 v Tržaški sodni palači, za katerega so policijski dokumenti že odprti, naši zamejski zgodovinarji (Pirjevec, Gombač, Milan Pahor…) pa se vedejo, kot da to ni naša stvar.

Če pogledamo katalog Pirjevčevih knjig; več jih je v italijanščini kot v slovenščini, dejansko o fašističnem nasilju nad Slovenci ni kaj prida.

Še bo treba sestaviti ta zamejski in centralnoslovenski zgodovinski mozaik, predvsem kot tragiko usihanja narodne zavesti, asimilacije, izginjanja narodne identitete na zgodovinsko ali izvorno slovenskem ozemlju, nasilja med prvo svetovno vojno, v času fašizma, med drugo svetovno vojno, po njej (cona A in B), razdeljenosti v več državah, večdesetletni ideološki razcepljenosti, udbovski in še kakšni kontroli, medsebojnem vohunjenju in izdajanju…

(Se nadaljuje)

Marijan Zlobec