Salon Sauvignon Ptuj 2017 – Umetnost dobrega življenja je mednarodni festival, ki umešča vrhunske sauvignone in kulinariko v prestižne umetnostno zgodovinske spomenike Ptuja in okolice. Je edini na svetu, ki se posveča mednarodno vedno bolj cenjeni globalni sorti sauvignon. Poseben šarm mu daje izražanje vina skozi umetnost. Festival odpira vrata v izjemno mednarodno ptujsko festivalsko poletje. O tem je tekla današnja tiskovna konferenca v prostorih Založbe Beletrina na Kersnikovi v Ljubljani.
Udeleženci tiskovne konference na sedežu Beletrine, vse fotografije Marijan Zlobec
Festival bo potekal v soboto, 20. maja, med 13. in 21. uro v Dominikanskem samostanu na Ptuju v organizaciji Ars Poetoviensis – Prihodnost kot stvaritev. Osrednja partnerja bosta Zavod za turizem Maribor – Pohorje in Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj.
Andrej Rebernišek, direktor KGZS Zavod Ptuj
“V pestrosti vinskih sort, ki jih premore Vinorodna dežela Podravje, Ptuju najbolje pristoji sauvignon. Ne le zato, ker daje prav na Ptujskem izjemne rezultate. Sauvignon je v svojem izrazu hkrati mladosten in zrel, odkrit in skrivnosten. Tako kot mesto, ki gradi svojo vitalnost v ustvarjalnosti in podajanju visoke kulture na podlagi zgodb tisočletne zgodovine.”
Slavko Podbrežnik Dobnik, vodja festivala Salon Sauvignon Ptuj 2017 – Umetnost dobrega življenja
V teh besedah iz uradne predstavitve festivala je zajet le del dogajanja, ki se bo v resnici začelo že v četrtek s študijsko turo v Svečino ali v Vinsko srce Evrope. Petek bo v znamenju še ene ture, in sicer Po sledeh zlate trte.
Rado Stojanović, voditelj in ustanovitelj Slovenskega festivala vin
“Osrednje dogajanje v soboto bo v znamenju vrhunskih sauvignonov v slikovitem, skrivnostnem okolju Dominikanskega samostana ter vrhunske štajerske kulinarike z modernim pridihom med cvetjem in zelenjem Sončnega parka, na katerega se ozira čudovito baročno pročelje Dominikanca. Kompleks Dominikanca z južnim dvoriščem, ki je bratom Dominikancem služil kot letna jedilnica in zeliščni vrt, s spokojnim notranjim dvoriščem, gotskim križnim hodnikom, ki ga preseva svetloba vitkih, elegantnih šilasto ločnih oken, refektorijem s razkošno baročno poslikavo in ornamentalno bogato štukaturo ter amfiteatrom Male dvorane za en dan spremenimo v okolje vrhunskega uživanja po načelu, da je vino kultura in da k njegovim vrhunskim dosežkom sodijo le izjemni konteksti njegovega užitja. Vino in hrano bo spremljala glasba, likovna umetnost, master tasting s Frankom Smuldersom, svetovno znanim Master of Wine, predavanja na temo Zlate trte, predvsem pa sproščeno, prijetno vzdušje, kot smo ga užili v dosedanjih edicijah salona.”
Staša Cafuta Trček, organizatorka in publicistka
Dogajanje v soboto, 20. maja, bo uradno potekalo med 13. in 21. uro.
Tiskovna konferenca je poleg programa na ptujskem festivalu odprla širše teme, kar je logično, saj je vtis, da slovenska družba na področju vinogradništva, kulinarike, kulture, turizma, trgovine… ni dovolj povezana, organizirana, informirana, nima dovolj trdne in razvite komunikologije, ni jasnih in izdelanih koledarjev vseh prireditev in čez vse leto ter za najmanj eno koledarsko leto naprej…Vse je preveč razdrobljeno, nepovezano, premalo se poznajo ali pa se vedno isti. Medtem ko se turistični obisk Slovenije iz leta v leto dviga, ponudba slovenskih vin, kulinarike, kulture…ne narašča. Vsakdo dela ali se trudi po svoje. V Ljubljani naj bi tako povezali osem hotelov v skupnem programu predstavitve meseca novembra kot časa tipične slovenske kulinarike in promocije slovenskih vin.
Ptuj bo na 28. festivalu Dobrote slovenskih kmetij, kot je povedal Andrej Rebernišek, ponudil kar 1191 izdelkov iz 15 kulinaričnih skupin, kolikor so jih udeleženci že prijavili. Pomurje se počasi organizira; mislijo, da so v Goriških Brdih boljši, medtem ko Ljubljana še zdaleč ni pokazala dovolj, še posebej ne kot državna metropola.
Tuji turisti, ki so vendarle odvisni od svojih organizatorjev obiskov in tesnih urnikov, nimajo bog ve kakšne priložnosti za spoznavanje slovenske kulinarike skupaj z našimi vini, če ni vse že poprej organizirano. Skupine gredo po mestu in si ogledujejo spomenike, za vse drugo skoraj ni časa, a bi ga bilo treba najti in tujcem, ki se sami tako na hitro ne znajdejo, ponuditi možnost in seveda možnost izbire. Mogoče pa imajo vsaj nekatera slovenska podeželja več duše, hotenj, znanja, tradicije in ne nazadnje tipike, saj Ljubljana, čeprav je mesto vina in trte, vinarjev pravzaprav nima.
Plakat za festival na Ptuju
Ptuj je tisočletno mesto, med drugim s prvimi škofi že v tretjem stoletju. Obiskovalcev mesta je še vedno premalo glede na vse kulturnozgodovinske potenciale, ki jih ima. Salon Sauvignon Ptuj 2017 – Umetnost dobrega življenja, skupaj s programom 28. Dobrot slovenskih kmetij, ki bo potekal pod pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja, ki je, kot je povedal Andrej Rebernišek, direktor KGZS Zavod Ptuj, svojo udeležbo na Ptuju že potrdil, zatem še festivalom Dnevi poezije in vina…povezanost vina, kulinarike in kulture izpričuje na vsebinski ravni, ki ima vsa vrata odprta, ker ni izključujoča, še manj elitna, ampak dostopna za vse ljudi, domače in tuje obiskovalce.
V drugem delu naslova letošnjega festivala je Umetnost dobrega življenja. Kaj je dobro življenje, če ne kvalitetno, polno, zdravo, etično, kulturno, optimistično in pozitivno. Pravzaprav bi se morali vprašati, zakaj se na “umetnost dobrega življenja” premalokrat spomnimo?
Mogoče pa celo “dobro živimo”, ne da bi se tega posebej spomnili? Bomo videli, kaj bo rekel Ptuj.
Marijan Zlobec