S slovesnostjo v Zgodovinskem atriju ljubljanskega Magistrata so se ob udeležbi predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja začeli letošnji že 22. Slovenski dnevi knjige.
Predsednik RS Borut Pahor, predsednik DSP Ivo Svetina in kulturni minister Anton Peršak, vse fotografije Marijan Zlobec
Slavnostni govornik Ivo Svetina, predsednik Društva slovenskih pisateljev je že uvodoma poudaril, da je napočil čas, pet stoletij po Luthru in začetku reformacije, da “si tudi mi, slovenski pisatelji, nabijmo svoje teze, zahteve na vrata t. i. hrama demokracije in zahtevamo tisto. kar bodo naši izvoljeni predstavniki zagotovo prepoznali kot neralne zahteve, kot utopijo, kot še en fantazijski izdelek literatov. A četudi se ni več zdelo mogoče, da bi ponovili zahteve pariških študentov iz leta 1968 in sicer: “Bodimo realisti, zahtevajmo nemogočer!”. pa smo soočeni s popolno gluhostjo vladalcev.
Jaz te pišem, knjiga, kdo te bere ?
Že leta si skupaj z drugimi predstavniki civilne družbe prizadevamo vzpostaviti dialog z vlado, v katerem bi lahko podrobneje pojasnili, zakaj naše zahteve in predlogi niso utopija, ampak nujnost, če hoče slovenska družba preživeti. Saj smo narod knjige, kajne?”
Ivo Svetinja je omenil, da so na vlado v zadnjih letih naslovili vrsto vprašanj, predlogov in zahtev, a deležni so bili le molka. Dodal je, da je proračun za kulturo “nerazumno nizek, omejen.” Poudaril je, da za pogovor ne čutita nikakršne potrebe ne predsednik vlade ne ministrica za finance, da bi se pogovarjala s pisatelji in drugimi ustvarjalci
“Zato nam ne preostane drugega, če smo še dediči ustanoviteljev DSP pred 145 leti, ko je Davorin Trstenjak zapisal, da je pisateljska država republika! Samo za osvežitev: tedaj smo živeli še v “ječi narodov” v Avstrogrski monarhiji!”
Anton Peršak
Anton Peršak
Kulturni minister Anton Peršak je bil v svojem nagovoru bolj “rezerviran”, čeprav sam pisatelj, ki se zaveda minljivosti ali kratkosti ministrskega položaja, kot je spomnil. Svoje vlade, za razliko od pisateljskega kolege Iva Svetine, ni kritiziral, ampak je želel bolj poudariti, da sta se pomen in vloga knjige v družbi v zadnjih desetletjih spremenili, ne nazadnje s pojavom novih medijev, ki knjigi niso naklonjeni. Obljubil ni nič.
Mag. Mateja Demšič
Voditeljica Oddelka za kulturo MOL mag. Mateja Demšič je poudarila naslov oziroma moto letošnjih 22. Slovenskih dnevov knjige – odnos med sabo kot bralko in knjigami, ki jih bere.
Knjigi o Francetu Bučarju in Jožetu Pučniku
Minister Anton Peršak in založnik ter antikvar Dušan Cunjak
Marijan Zlobec
En odgovor na “Ivo Svetina napadel vlado, Anton Peršak pa bolj ne kot ja”
Pa naj jaz napadem Ivota Svetino!
Kdor ne dela, naj ne je! To je star narodni pregovor in upam, da ga pozna tudi slavni pisatelj Ivo Svetina.
Upam tudi, da se Ivo Svetina zaveda, da je Slovenija v globoki krizi. V gospodarski in pred vsem moralni krizi.
Umetniki niso gospodarstveniki in jih za gospodarsko krizo ne gre dolžiti. Za to so krivi drugi.
Kar pa se moralne krize tiče , pa menim, da so kulturniki zraven, ali vsaj morali bi biti zraven. Namreč, po mojem trdnem prepričanju bazira morala na kulturi. Tako pač pojmujem to reč. Namreč če nekoga ocenim, da je kulturen, je tudi moralen. In obratno tudi velja: nekulturni ljudje pač ne morejo biti moralni.
Ob takšnem razmišljanju, upam, da se ne bo našel pametnjakovič, ki bo moja načela ovrgel, pa se jasno kaže, da so za moralno krizo krivi tudi, ali pred vsem kulturniki.Kulturniki bi naj naredil kulturni narod. Narod brez kulturnikov je v glavnem nekulturen, kulturni narodi pa imajo kulturnike, ti pa predstavljajo kulturo. Mislim, da h kulturi zraven spada tudi morala. Če te ni, je kultura brez ukusa, brez začimb.
V Sloveiji se je razpasla nemorala in menim, da zato Slovenija tone in tone in kmalu bo dosegla dno.
Na vaskem koraku pa se bohoti nemorala. Povsod se krade, goljufa, sovraži, greši na sto in en način. Skratka Slovenija se potaplja v nemoralo. Tisto, kar je bilo nekoč nemoralno, je sedaj šala mala. Nemoralo imamo v sodstvu. Nemoralo imamo v policiji, upravi,, šolstvu. Nemoralo imamo v bankah. Nemoralo imamo v gospodarstvu. Da celo v cerkvi imamo nemoralo. O politiki pa sploh ni potrebno govoriti, saj je ta pravzaprav počelo vse morale. No, nemoralo imamo tudi v kultri in zato kultura ni več moralna.
Ivo Svetina je vehementno podal 10 zahtev društva pisateljev, ki da jih mora oblast, vlada brezpogojnoi izpolniti. Vse zahetve se nanašajo na izboljšanje materialne baze pisateljem. Kar tako, Ivo Svetina zahteva. Izpolnite, če ne vsa bomo linčali.
Upam, da se tistemu, ki to bere že malo svetlika, zakaj sem v uvodu citiral ljudski rek.
Da pomagam: Slovenija je v globoki moralni krizi, torej tudi kulturni. Narod je nekulturen. Zanesljivo takšnemu stanju botruje nedejavnost in neučinkovitost kulturnikov.Slovensk kultura preprosto ne vzgaja. Zaprla se je v hermetične krožke, kjer se sama ustvarja, sama gleda, sama občuduje, sama kritizira in sama hvali, le plačuje jo naj država. In sicer tako, kot si kultura to želi, ozirmoma zahteva. Zaheve pa postavlja Ivo Svetina in jih bo nabil na vrata vlade, ali parlamenta., kot Marti Lutar.
E, dragi moj Ivo, najprej nekaj naredi, pošibaj nemoralo, anatemiziraj lumpe, ki kradejo in goljufajo, potem pa pričakuj plačilo. S tem, ko kot trot ležiš v salu, ki ti ga ustvarja država in skrbiš samo za svojo rit, ne morem oceniti, da si delaven, ali da si kaj naredil, zato po znanem reku, si tudi jela ne zaslužiš. Ti in vsi tvoji kompanjoni.
Vem, da je z literaturo težko uganjati revolucijo, ki naj moralizira narod, da pa se protestirati proti zablodam, ki jih narod počne; pred vsem politika. Niti enega samega protesta ni čutiti s strani literatov. Nasprotno ste steber zgrešene politike, celo njeni pritlehni priliznenjci, ki skrbite, da se ohranja pogubna politika in od nje vlečete za nedelo dovolj dnercev, da lepo živite.Namesto častnosti, ste pritlehni lakajčki, ki skrbite, da se v močvirju ne more pojaviti ščuka, ki bi vas sfukala. (upam, da me ne bo Msleša tožil za avtorske pravice)