Raziskovalke in raziskovalci bodo na problematično stanje opozorili z javnim Shodom za znanost, ki bo potekal danes z začetkom ob 14.30 pred Moderno galerijo, od koder bodo udeleženci krenili po Cankarjevi, Slovenski in Šubičevi do stavbe parlamenta.
Dr. Dragan Mihailović, foto B. G.
Na Trgu republike bodo pustili poseben spominek – Paviljon znanosti. Vanj bodo zložili knjige, znanstvene članke in elaborate, ki jih bodo darovali knjižnici DZ – poslankam in poslancem v poučno branje in razmislek. Nato se bodo skozi park Zvezda napotili na Novi trg. V Atriju ZRC bo predvidoma ob 16. uri tiskovna konferenca s predstavniki treh generacij slovenske znanosti. Nastopili bodo: dr. Dragan Mihailović (Inštitut Jožef Stefan), prof. dr. Gregor Majdič (Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani) in dr. Jana Šimenc (Družbenomedicinski inštitut, ZRC SAZU).
Znanstveniki kličejo na pomoč medije
Spoštovane predstavnice in predstavniki medijev,
znanost je bila in bo gonilo napredka v človeški družbi. Toda živimo v času, ko so znanstvena dognanja spregledana ali jih preglasijo interesi trga in kapitala. Hkrati se razmere za raziskovalno delo v Sloveniji že nekaj let izrazito slabšajo. Pomanjkanje dolgoročne vizije razvoja znanosti, podporne zakonodaje ter vse večja odvisnost raziskovalk in raziskovalcev od pridobivanja tržnih virov za osnovno raziskovalno delo nas potiskajo proti dnu lestvice mednarodne uspešnosti.
Prof. dr. Gregor Majdič, foto Arnes
Položaj, v katerem smo se znašli, ni povezan le s presihajočim financiranjem raziskovalnega dela, temveč tudi z razumevanjem pomena znanosti za razvoj in blagostanje družbe. Zato smo se odločili, da se bomo priključili globalni pobudi March for Science, pod okriljem katere znanstveniki po vsem svetu opominjajo politične elite na nevzdržno stanje – in nima političnega predznaka. Poimenovali smo jo Shod za znanost – katere ustanove so v njej združene in za kaj se zavzemamo, si lahko pogledate na spletni strani www.marchforscience.si.
Beg v tujino najboljših raziskovalcev
Slovenska znanstvena skupnost je svoje zahteve izoblikovala v odprtem pismu Vladi RS ter predsednikom Državnega zbora in Državnega sveta, ki smo jim ga poslali 6. aprila. Zelo na kratko bi jih lahko povzeli takole: za avtonomijo raziskovalnega dela in znanosti, za transparentno in stabilno financiranje raziskovalnega dela, za povečanje deleža financiranja iz proračuna RS na 1 % z začetkom v letu 2017.
Dr. Jana Šimenc, foto Družbenomedicinski inštitut, ZRC SAZU
Za kaj gre? Opozarjamo, da je en odstotek javnoproračunskih sredstev za raziskovanje pravzaprav že napovedala deveta slovenska vlada leta 2011 s sprejetjem Resolucije o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2010 – 2020, torej se zavzemamo zgolj za uresničitev obljube. Politiki nam sicer zatrjujejo, da Slovenija skupno (javni denar in denar iz gospodarstva) namenja za znanost več kot 2 % BDP, vendar pa je metodologija, po kateri pridejo do tega podatka, skrajno problematična in zavajajoča. Med drugim menimo, da je nesprejemljivo, da se kot sredstva, namenjena za raziskave, označuje tudi denar za odprtje ali prenove industrijskih obratov.
Slovenija ni privlačno okolje za tuje raziskovalce
Za primerjavo smo na podlagi statističnih podatkov OECD naredili analizo finančnih sredstev, tako javnih kot zasebnih, ki jih države EU v evroobmočju namenjajo za raziskovalno dejavnost. Na tem seznamu je Slovenija druga najslabša po deležu BDP, ki ga iz javnih sredstev namenjajo raziskovanju – okoli 0,4 % BDP. Še bolj skrb zbujajoč pa je trend upadanja tega deleža v Sloveniji, saj je ta delež najnižji v zadnjih 20 letih!
Dr. Oto Luthar, ZRC SAZU, foto Marijan Zlobec
Opozarjamo tudi, da evropska sredstva ne morejo nadomestiti javnoproračunskega denarja za znanost, temveč so lahko zgolj dodatek. Za izvajanje temeljnih raziskav mora vsaka država, ki si želi razvoja, poskrbeti sama.
Ne nazadnje bi radi opozorili tudi na posledice zgoraj opisanega stanja, ki jih je v Sloveniji že krepko čutiti: dogaja se beg možganov (pogoste gre za najboljše in najprodornejše raziskovalce), po drugi strani pa Slovenija ni privlačno okolje za tuje raziskovalce – nedvomno zaradi nezadostnega financiranja znanosti ter podcenjene postavke raziskovalne ure.
Organizacijski odbor Shoda za znanost
Marijan Zlobec