Zapis o včerajšnjem odpustu nekdanjega odgovornega urednika Petra Jančiča z Dela je takoj izzval nekaj tisoč bralcev. Dobil sem informacijo, da so istočasno in iz istih – poslovnih razlogov odpustili še prav tako zelo znano novinarko, profesorico, pisateljico in urednico Sonjo Merljak.
Sonja Merljak, foto LUD Literatura
Na Delu se je vsi spominjamo najprej kot novinarko za področje šolstva v notranjepolitični redakciji, zatem pa tako rekoč avtorico spletnega Dela in programa digitalitacije vseh medijev, vključno z vpeljavo Delove televizije.
Sonja Merljak je z novinarji v veliki sejni dvorani pred kakimi sedmimi, osmimi leti imela velik in odmeven sestanek, kjer je ves ta program obširno in podrobno razložila. Imela je vizijo, kot je mi bolj tradicionalno pišoči novinarji nismo imeli.
Ostala mi je v spominu prispodoba o svojem triletnem sinu, ki je imel v rokah iPad in iskal na njem razne stvari, kot to lahko počne otrok. Pomena tabličnega branja različnih vsebin se je že zavedala. Sledilo je branje na pametnem telefonu.
Sonja Merljak se je morda prva na Delu zavedala pomena digitalnih ali elektronskih medijev in njihovih možnosti, hitrosti, dostopnosti, priljubljenosti, takojšnjih reakcij in dialoga, soočenja, popravkov, dopolnil, komentatorskega dodajanja, občutka soudeležbe in enakopravnosti pri širjenju vsebin in resnic, video posnetkov ipd.
Študirala je v ZDA in tam vse to videla in proučila. Redno je obiskovala vse redakcije in jih seznanjala z branostjo posameznih strani, tekstov in avtorjev. Žal se je pokazalo, da so celo bralci Dela bolj naklonjeni “rumenim” vsebinam oziroma da jih takoj opazijo.
Tako je moj zapis Jela z Dela ga je vzela, objavljen zjutraj, do popoldan imel že štiri tisoč bralcev, do večera pa že šest tisoč. Sonja Merljak se je zavedala možnosti razširjanja digitalnega medija v svet, a se zdi, da njene vizije marsikdo ni razumel in dojel, kaj to pomeni v praksi. Če bi rekel, da so to, kar je nas učila ona, prvi dojeli “drugi”, bi bil verjetno kar blizu resnici, a natančne analize o tem nimam.
Sonja Merljak, foto www.zalozbamis.com
To sedaj vidim ali opažam sam v svoji praksi, ko vsak dan opazim svojo statistiko. Zadnjič na primer sem spet preštel število mojih člankov, ki so jih bralci prebirali v enem dnevu oziroma tisti dan. Sam nisem mogel verjeti, da jih je bilo 173. Število doseženih držav pa je zaokroženih 140; zadnji dve sta Liberija in Mongolija. O razširjenosti Dela v svetu Merljakova nikoli ni govorila, tako kot ne kasneje drugi uredniki spletnega Dela.
Sonja Merljak svojih vizij in načrtov, v katere je brezpogojno zaupala, to si upam trditi, morda ni predložila upravi dovolj jasno in odločno, po zamenjavi odgovorne urednice Romane Dobnikar Šeruga pa se najbrž ni imela s kom sploh pogovarjati, da bi jo razumeli.
Digitalne objave vsebin drugih časopisov so morda hitreje naraščale in se razvijale kot Delove. Ne vem, tega ne bi rad ugotavljal na pamet. Vsaj na začetku razvojni skok ni bil dovolj velik, vsestransko angažiran s strani vseh novinarjev in hiter. Drugih podrobnosti tu ne bi razlagal.
Sonja Merljak je po mojem ostala v zadnjem času neizkoriščena in verjetno posledično lastnikom Dela odvečna. Ne vem.
Sonja Merljak, foto Wikipedija
Iz njene uradne biografije lahko povzamem, da je Sonja Merljak Zdovc, slovenska novinarka, pisateljica, doktorica znanosti in docentka za novinarske študije, doma iz Kopra. Zaposlena je pri dnevniku Delo. Kot znanstvenica raziskuje literarno novinarstvo in zgodovino novinarstva, kot visokošolska učiteljica pa predava novinarstvo na Fakulteti za humanistične študije v Kopru. Aprila 2015 je ustvarila spletni časopis za otroke Časoris, ki ga tudi ureja in piše.
Bila je ena izmed 571 podpisnikov Peticije zoper cenzuro in politične pritiske na novinarje v Sloveniji.
Dela: Njeni tujci, Ljubljana: Miš, 2011, Pričevalci Delovega časa, Ljubljana: Delo, 2010, Dekle kot Tisa, Ljubljana: Miš, 2008, Literary journalism in the United States of America and Slovenia, Landham: University Press of America, 2008, Literarno novinarstvo: pojav in raba sodobne pripovedne novinarske vrste v ZDA in Sloveniji, Ljubljana: Modrijan, 2008, Preteklost je prolog: pregled zgodovine novinarstva na Slovenskem in po svetu, Ljubljana: FDV, 2007.
Priznanja in nagrade: 2016 je bila kot slovenska finalistka nominirana za Evropsko novinarsko nagrado za raznolikost (European Journalist Award on Diversity), 2008 je bila nominirana za Slovenko leta, 2008 je bila nacionalna zmagovalka evropske novinarske nagrade »Za raznolikost. Proti diskriminaciji.« , 2007 je bila nacionalna zmagovalka novinarske nagrade ob evropskem letu enakih možnosti ELEM 2007
Marijan Zlobec
2 odziva na “Na Delu ob službo še Sonja Merljak”
Po vseh pospešenih upokojitvah ter sramotno brutalnih odpuščanjih avtorsko prepoznavnih in z dolgoletnimi izkušnjami preverjenih novinarjev, komentatorjev in urednikov, ki so si jih neodgovorni lastniki in servilna uprava Dela privoščili zadnja leta, je več kot očitno, da bo kmalu edina “uredniška politika” in dnevna zapoved lastnikom “zvestih komisarjev” nekdaj osrednjega slovenskega dnevnika: “skopiraj in prilepi!”
Vprašanje je le, kdo bo za to “šopirjenje s tujim perjem” oziroma permanentno krajo intelektualne lastnine ter vse bolj neprikrito enostransko agitacijo in propagando po ukazu samopašnih lastnikov sploh še pripravljen plačevati na svobodnem trgu domače in svetovne medijske ponudbe.
Sposobni in delovni se kaznujejo, ostajajo povprečni in poslušni. Nas to spomija na kaj iz pretekle zgodovine?