Italijanski mediji se očitno vse bolj tajajo, ko gre za objave naše Me.anije Knavs, sedaj poročene Melanie Trump in prve dame ZDA. Zadnja številka magazina Dipiu, kot sem jo opazi v Bologni, prinaša kar dvanajst strani fotoreportaže o inavguraciji novega predsednika, prvem plesu in drugih družabnih dogodkih. Koliko je vseh teh, takih, sorodnih ali podobnih objav v medijih po vsem svetu, bo nemogoče ugotoviti, kaj šele zbrati. Kaj vse to pomeni, bomo lahko ugotavljali, kolikor se bo sploh dalo, sproti ali občasno. Po tujih virih.
Z naslovnice tednika Dipiu
Ali je vmesno vprašanje, kaj naj z vsem tem naredi Melanijina rojstva Slovenija, še posebej Sevnica? Na to vprašanje naj odgovorijo tisti, ki se zavedajo svetovnega odmeva prve dame v ZDA, še posebej, če je to Slovenka in, kot ugotavljajo, najlepša ženska v vsej zgodovini ZDA na tem položaju. Kdo so to? Izgleda, da jih ni prav veliko, začenši s politiki pa vse do lokalnih oblasti in turizma. Morda se še najbolj čuti nek preporod v Sevnici, le da občina sama ne more kaj dosti storiti brez pomoči, organizacije in osmislitve vsebine ali cilja.
Ker gre za ime in osebnost Melanije Knavs ali Melanie Trump, potem je jasno, da je najprej in predvsem vse odvisno od nje same; varovanje ugleda in identitete njene osebnosti in imena, vsaj glede Slovenije, ki pa je sedaj že neposredno vstopila v en segment ameriške zgodovine. Da vse to svet zanima, je več kot jasno.
Ali bo Sevnica zmogla narediti korak naprej in še letos postavila Muzej Melanije Knavs – Melanie Trump, seveda s pomočjo same prve dame in avtorizacijo vsebine, se zdi rahlo retorično vprašanje, a je seveda povsem uresničljivo, če pomislimo, koliko gradiva se je že nabralo, kakšna je vsebina, kako se razvija, v katero smer gre, koliko je zanimanja domače in mednarodne javmosti…in ne nazadnje finančno zmogljivostjo ter vsem arhitekturnim in oblikovalskim, celo modnim zaledjem, ki je v ZDA in na drugih celinah zgradil številne palače, Melanija pa zanesljivo še ima kakšno svojo obleko v omari za na ogled…
Muzej bi se začel z lokalno predstavitvijo in prvimi velikimi Melanijinimi fotografijami Staneta Jerka… Sam bi ga zasnoval kot “harmoniko” z možnostjo nategovanja “meha” oziroma dodajanja sob ali dvoran skladno z razvojem teme.
Sevnico že tržijo tuje agencije za obiske svojih ljudi, podobno kot tržijo Bled, Postojnsko jamo… Oni magazin Oggi, ki sem ga zadnjič omenil, je Sevnici posvetil celo stran s tremi fotografijami mesteca, vključno z velikim plakatom Dobrodošli v domačem kraju prve dame ZDA.
Slovenija se žal vede bolj v smislu onega slikovitega prizora iz filma Vojka Duletiča Na klancu po Cankarjevem simbolističnem romanu.
“Francka zelo dolgo teče za vozom, romarji pa jo šele takrat, ko je popolnoma izčrpana, počakajo in vzamejo k sebi. Prizor zavzema skoraj tretjino prvega poglavja. Je psihološko obarvan in predstavlja simbol Franckine usode, ki se ponovi v večini poglavij kot spomin na žalostno mladost, vizija temne prihodnosti ali kot blodnja pred smrtjo. Gre za vztrajno in skoraj do skrajnosti stopnjevano trpljenje dekleta, ki nikoli ne more doseči svojega cilja, njeno neuresničeno hrepenenje in nazadnje njen konec. Lepši in pravičnejši svet ji je povsem nedosegljiv.” (iz razlage romana Na klancu na Wikipediji).
Tu bi se zaustavil. Kdor želi razumeti, bo to zlahka. Ljubljana, kjer je Melanija hodila v Srednjo šolo za oblikovanje in potem še na Fakulteto za arhitekturo, od koder je odšla kot dvajsetletnica v širši svet, tega še ni.
Marijan Zlobec