Na poti iz Milana sem v kiosku kupil znani italijanski magazin Oggi, v celoti na 124 straneh posvečen Donaldu Trumpu in njegovi družini, pa še nekaterim drugim predsedniškim družinam v ameriški zgodovini, in že na naslovnici izraženim prepričanjem, da bo predsednik spremenil Ameriko ( in tudi naše življenje, namreč italijansko). Kolikor se zdi na prvi pogled italijansko novinarstvo ekspeditivno, pa je veliko bolj vprašljiva njegova vsebina.
Oggi ali Danes
Do naše Melanije Knavs ali Melanie Trump je revija prej kot ne žaljiva. Najbolj izstopa analiza kratkega in edinega srečanja Melanije in Michelle Obama, ki ga že v naslovu novinarka Fiamma Tinelli opredeljuje zelo vehementno in prepričljivo: First Laddies a confronto: Michelle batte Melania cinque a zero. Torej po kratkem srečanju si upa novinarka prepričljivo zapisati, da je žena bivšega predsednika premagala našo Melanijo z visokim nogometnim rezultatom 5 : 0.
Kako je sploh možno dajati končni rezultat o “tekmi”, ki se ni še niti začela in predvsem ni nobena tekma? Primerjati dve ženski, od katerih je bila ena dva predsedniška mandata predsednikova žena in s tem First Lady, z novo First Lady? Že trdilna zastavitev “problema”, po katerem bo za Melanijo v primerjavi z Michelle Obama “uspelo zdržati” “zares izjemno težko”. In potem najde pet točk kvalifikacij ali golov, s katerimi nabije našo ubogo revico Melanijo tako, da si ne bo upala biti predsednikova žena niti en dan, kaj šele ves mandat ali celo dva.
Prvi gol je Michelle Obama zabila naši Melaniji glede popularnosti. Novinarka ugotavlja, da je popularnost Michelle v zadnjem mesecu predsednikovanja njenega moža presegla slehernega predsednika doslej. In sicer z 79%. Medtem ko je naša Melanija najnižje uvrščena med vsemi doslej. S komaj 38 % “pozitivnimi glasovi je najmanj zaželjena prva dama vseh časov.”
Pri formiranju novinarka ugotavlja, da je Michelle poprej trdo študirala na Princetonu in Harvardu ter bila advokatinja, zaposlena neprofitno, predno je prišla v Belo hišo. Medtem ko je Melanijin curriculim goljufiva diploma iz oblikovanja in arhitektura ter nekatere fotografije v bikinijih v Sports Illustrated.
Pri izgledu je novinarka še bolj vsevedna. Sklicuje se na dejstvo, da so se nekateri modni kreatorji, kot so Marc Jacobs, Tom Ford in Sophie Theallet že izrekli, da nimajo želje kreirati česarkoli za ženo predsednika, ki promovira “rasizem, seksizem in ksenofobijo”. Da Melanija nima problemov s kupovanja oblek “di marca”, torej “znamk”, je jasno, kot je bila obleka Ralpha Laurena za štiri tisoč evrov, ki jo je nosila zvečer po volilni zmagi. Na drugi strani pa se stilisti ali modni kreatorji tepejo za to, da bi lahko ustvarjali obleke, ki bi jih nosila Michelle, ugotavlja piska.
Videli smo obleko naše Melanije na slovesni inavguraciji Donalda Trumpa in primerjalno obleko Michelle Obama. Razlika v stilu, kreaciji, izgledu, pristajanju, lepoti, drži, osebnostnem zlitju z obleko…je tako velika, da je Melanija resnično lahko izbrala samo tistega, ki je bil zanjo najboljši. Slabši pa naj se stepejo med seboj tam, kjer še kaj zmorejo. Mentaliteta v Italiji je, da so nekateri modni kreatorji pogoj neke državniške funkcije, drugi pa ne.
V milansko Scalo pride vsako leto 7. decembra na začetek nove operne sezone na desetine žensk in gospa, ki nosijo obleke, vredne 4000 evrov in kupijo vstopnico za 2000 evrov, pa niso en odstotek tako slavne in pomembne kot naša Melanija. Če kdo, potem to najbolje ve magazin Oggi. Imajo 24 strani o premieri in začetku operne sezone, za petdeset ljudi povedo in s fotografijami pokažejo, kako je bil kdo oblečen in koliko je obleka določenega modnega kreatorja stala, pozabijo pa povedati, katero opero so gledali.
Četrti gol v Melanijini mreži je razpoložljivost. Kako se da meriti ta kategorija za nekoga, ki je bil “razpoložljiv” osem let z nekom, ki mu še ni bilo dano, da bi v radius “razpoložljivosti” sploh vstopil?
Novinarka ugotavlja, da je Michelle Obama že leta 2009, takoj ko je bil mož izvoljen za predsednika, zaklenila hišna vrata in se s hčerkama Sasho in Malio odpravila v Belo hišo… Melanija se je odločila ostati v New Yorku, v svetišču vrednem sto milijonov evrov, s pozlačenimi štukaturami in pohištvom v stilu Luja XVI.
Peti gol je padel na račun vzgoje otrok. V zadnjih osmih letih predsedniškega mandata Baracka Obame in bivanja v Beli hiši je Michelle želela, da bi bili hčerki deležni kar najbolj normalne vzgoje; med študijem in “pizza party s sošolkami”… O svojem desetletnem sinu Barronu je Melanija povedala, da si ni “nikoli nadel športne opreme” in da “obožuje vožnjo svojega pozlačenega mini mercedesa.”
S tem je novinarka zaključila, češ da se vidi “očitna razlika med Melanijo in Michelle” in razglasila rezultat 5:0 v korist bivše prve dame Amerike.
A ne bi bila ona boljša predsedniška kandidatka kot Hillary Clinton?
Matr so “tupe” te italijanske novinarke.
Marijan Zlobec
2 odziva na “Melania batte Italia cinque a zero”
Novinarji, četrta veja oblasti, so povsod po svetu enaki, zato ni čudno, da jim ljudje vse manj zaupajo in da velike novinarske hiše po svetu propadajo. Pri dvoboju Michell: Melanija gre za izrazite čenče, ki ne bodo vplivale ne na Italijo, ne na svet, še najmanj pa na Slovenijo.
Mnogo bolj skrb vzbujajoče pa je slovensko novinarstvo, ki pa ima očitno velik vpliv na slovensko družbo.
S svojo močjo in angažiranostjo je uspelo popolnoma ponoreti Slovence, ki so toliko poneumljeni, da sploh ne vedo ne kje so, kaj počno, niti kdo so (smo)?
To, kar ste Zlobec opazili v italijanskem kvač časopisu, je v Sloveniji vsakdanjost, ki pa ne obravnava le dvoboje recimo Molk : Pirc ali Kolar : Irgl, temveč teme, ki so usodne za Slovenijo, pa jih zavijajo tako spretno v leporečni celofan, da bedaki, ki nam vladajo, skorajda prekašajo nobelovce.
Mimogrede: kje danes gostuje Slovenska filharmonija? Koliko koncertov je imela od tistega opuščenega zaradi stavke? Ali je kje zaslediti bombastično kritiko koncerta, ki ga je s sindikalno energijo izvedla SF?
Kako prav pride slovenski neustvarjalni in samopašni medijski srenji globalni medijski pojav imenovan Trump (z našo Melanijo ali brez), da jim ni treba premakniti sedal izza monitorjev v toplih redakcijah in si poiskati v mrzki in mrzli tukajšnji in današnji vsakdanjosti mnogo relevantnejših in usodnejših tem in problemov, ki zanimajo in prizadevajo, težijo in togotijo tukajšnje bralce, poslušalce in gledalce.