Plečnik na Brionih Tita ni dočakal

Zgodaj popoldan so v Plečnikovi hiši v Trnovem odprli pomembno razstavo Plečnik na Brionih iz zapuščine in darila NUK dr.Lojzeta Gostiše. O razstavi so spregovorili Blaž Peršin, direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljane, Martina Rozman Salobir, ravnateljica Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, dr. Lojze Gostiša in avtor razstave mag. Marijan Rupert, vodja Zbirke rokopisov, redkih in starih tiskov NUK. Slovesnosti sta se udeležili veleposlanici Češke Republike in Republike Hrvaške v Sloveniji.

Jože Plečnik na Gostiševi fotografiji na Brionih leta 1956, vse fotografije z razstave Marijan Zlobec

Martina Rozman Salobir je spomnila, da je v lanskem letu NUK v svojo zbirko vključila pomembno in dragoceno donacijo dr. Lojzeta Gostiše, to je dokumentacijo, povezano z zadnjo uresničeno stvaritvijo mojstra Plečnika; njegovim paviljonom na Brionih, naročenim kot darilo predsedniku Titu.

Dokumentacija obsega pričevanjske zapiske dr. Gostiše, Plečnikove načrte in skice ter številne fotografije izjemne dokumentarne vrednosti.

Martina Rozman Salobir

“Iz dokumentov lahko natančno razberemo, kako se je razvijala mojstrova zamisel, s katerimi omejitvami se je soočal, kako je potekala gradnja in kako nastajalo okrasje lesenih stebrov. Vešče oko bo videlo še mnogo več. Predvsem ne moremo spregledati spoštovanja in zaupanja, ki se je razvilo med mojstrom Plečnikom ter pobudnikom celotnega projekta in hkrati avtorjem fotografij Lojzetom Gostišo.”

Dr. Lojze Gostiša

Dr. Lojze Gostiša je sede prebral kratko dokumentarno pričevanje in Plečnikovo izjavo:” datum 16. marec 1956 ob 10. uri dopoldan. “Vi imate vašo partijo. Nad vsem, kar boste dobrega in lepega napravili, sem navdušen. Z vsem srcem bom z vami in kot vidite, sem tudi bil. Z vso predanostjo “služiti narodu” sem delal to lopo.”

Mag. Marijan Rupert

Mag. Marijan Rupert je med drugim poudaril, da je v bistvu šlo za dva Plečnikova načrta za paviljon na Brionih, pri  čemer prvi načrt s kiparjem Jakobom Savinškom ni bil realiziran. Spomnil pa je še, da je bilo Plečnikovo ustvarjanje na Brionih duhovno povezano s tamkajšnjo bogato arheološko rimsko dediščino in da je Plečnik tedaj edinikrat ustvarjal v Mediteranu.

Spomin na Plečnika na Brionih

Plečnikov paviljon na Brionih

“Gradnja brionskega paviljona sodi med zadnja Plečnikova dela, čeprav v določenem pogledu pooseblja njegove celotne umetniške ideale. Graditi s kamnom v mediteranskem okolju je bila njegova želja že od študija pri Ottu Wagnerju, kjer je Teodorikov mavzolej v Raveni veljal za enega klasičnih arhitekturnih arhetipov. Pozneje je svojim študentom o tem s ponosom pripovedoval: “Streha Teodorikovega mavzoleja v Raveni, 11 metrov v premeru, je iz istrskega kamna, to je iz našega kamna!”

To velja omeniti, ker si je tudi na Brionih želel monolitno streho, vendar so jo na njegovo razočaranje morali izvesti iz dveh kosov. Z Rapalsko pogodbo je Slovenija izgubila Kras in dostop do morja, kar je Plečniku onemogočilo, da bi uresničil svoje mladostne sanje. Umetnosti kritik in dubrovniški konservator Kosta Strajnić ga je sicer skušal pritegniti k sodelovanju v Dalmaciji, vendar med ponujenimi nalogami ni bilo nobene, ki bi se mogla meriti z brionskim paviljonom, poleg tega pa je bil Plečnik zaposlen z deli v Pragi in Ljubljani.

Dr. Damjan Prelovšek

Zato lahko razumemo, da je triinosemdesetletni umetnik z veseljem sprejel Gostiševo povabilo in ga tudi, kot je sam dejal, z “vso predanostjo” izpolnil. Nekoliko je tudi upal, da bo ob tej priliki morda srečal Tita, ki ga je imel za pomembno zgodovinsko osebnost. Lojze Gostiša je bil v mladosti umetnostno zainteresiran aktivist z dobrimi stiki z nekaterimi vplivnimi politiki. V nasprotju z mnogimi drugimi, ki so imeli Plečnika za zastarelega eklektika, je bil sam dovolj senzibilen, da je v njem prepoznal genialnega ustvarjalca. K temu je gotovo nekoliko prispevalo tudi prijateljevanje z njegovim učencem in asistentom Tonetom Bitencem. Začelo se je z željo Zveze slovenskih borcev, da bi predsedniku Titu podarili nekaj posebnega. Gostiša jih je prepričal, da bi bilo najprimernejše darilo prav paviljon v neposredni bližini Belega dvora, kjer se je predsednik pogosto mudil.

Na slovesnost v Plečnikovi hiši je prišlo veliko ljudi

Plečnik si je pod Gostiševim vodstvom najprej ogledal lokacijo, čez nekaj dni pa mu je že ponudil prvi načrt paviljona. Pri tem si je pomagal z zamislijo podobne stavbe za pesnika Franceta Prešerna v njegovi rojstni Vrbi, ki jo je pozneje, nekoliko predelano, spet zaman poskusil uporabiti za spomenik NOB na Ptuju.

Načrtoval je okrogel antični tolos, katerega stebri bi se menjavali z antropomorfnimi kariatidami. Vrh bi kronal vzpenjajoči se konj. Šlo naj bi torej za pravi antični ikonografski arzenal, kakršnega je občudoval že ob obisku Aten leta 1927. Zataknilo se je pri iskanju kiparjev. Po mavčnem modelu je Plečnik spoznal, da ne bo dobil umetnika, ki bi bil sposoben antične stilizacije, kakršno je želel.

Jakob Savinšek je bil tedaj nedvomno eden vodilnih slovenskih kiparjev, vendar daleč od Plečnikovih klasičnih predstav. Zato je po nekaj poskusih zamenjave kariatid z ornamentalnimi stebri v celoti spremenil zamisel in znotraj kamnitega zunanjega plašča postavil še notranjega iz lesenih stebrov na podstavkih, ki bi nosili nekoliko višjo in ožjo strešno ploščo. Tempelj v templju je stara arhitekturna tema, ki jo je Plečnik pred tem že večkrat s pridom uporabil. Dvojnost je podčrtal tudi s tem, ko je strešno ploščo z vmesnimi konzolami dvignil nad zunanji kamniti obroč.

Dr. Damjan Prelovšek in češka veleposlanica, njena ekselenca Věra Zemanová

Največja novost tega načrta je bila v kombinaciji kamna z lesom, tako rekoč Mediterana s severom. Kot pričata krstilnici v Stranjah in v Šiški, ga je s starostjo pritegovalo tudi rezbarsko okrasje evropskega severa. Kamen in les pa imata tudi različni tektonski vlogi. Prvi v obliki stiliziranih gladkih dorskih stebrov nosi težko streho, leseni stebri pa so votli in ponoči od znotraj osvetljeni, torej pravo materialno nasprotje kompaktnemu istrskemu kamnu. Da je imel Plečnik pri delu v glavi še druge zamisli, priča neuresničeni tlak iz brušenega stekla, kakršnega je pred mnogimi leti napravil dunajskemu galanteristu Weidmannu, ki pa je prej umrl, preden bi lahko v njem užival.

Gradnjo paviljona je nadziral Tone Bitenc, medtem ko je Plečnik v Ljubljani lahko bedel le nad izdelavo lesenih stebrov, za katere je narisal okrasje. Te so zaradi izredne velikosti stružili v ljubljanskem Litostroju, kjer jim je dal dokončno podobo rezbar Jože Lapuh. Nanje pritrjeni kosi barvastih marmorjev so izrazit dodatek, prevzet iz češke srednjeveške umetnosti. Gostiša je kot dober organizator poskrbel tudi za druge sodelavce. Tako je kip nebeškega točaja Ganimeda vrh strehe izklesal Frančišek Smerdu, strešne konzole pa sta s kipi ptic opremila Marija in Stane Keržič. Karton za stropni mozaik je izdelal France Mihelič. Nikjer ni sledu o kaki revolucionarni ikonografiji.

Leseni stebri in živalska plastika kažejo ideološko nevtralno okrasje, prevzeto iz umetnosti minulih dob. Tudi stropni mozaik ženske figure s soncem in luno ne more predstavljati kaj dosti drugega od bujnega bogastva cvetoče narave. Plečnik si vsekakor ni zamislil tako vpadljivega kiparskega okrasja, kar je moral ugotoviti tudi ob svojem obisku Brionov le nekaj mesecev pred smrtjo. Tedaj so nastali tudi Gostiševi klasični posnetki Plečnika v temnem plašču s klobukom in z belim cvetom…Leseni model paviljona je Bitenc po učiteljevi smrti spremenil v lestenec gostinske sobe v ljubljanskih Križankah.

Češka veleposlanica, njena ekselenca Věra Zemanová, in hrvaška veleposlanica, njena ekselenca Vesna Terzić (desno)

Nedaleč stran je Plečnik po Gostiševem posredovanju postavil masivno kamnito mizo v spomin na zborovanje slovenskih komunistov na Okroglici, medtem ko dve kamniti vazi v bližini paviljona opozarjata še na zborovanji v Dolenjskih toplicah in na Čebinah.

Po pripovedovanju arhitektove nečakinje stric ni bil navdušen nad kiparskim dodatkom mize, saj v njegovem času očitno ni bilo več umetnika, ki bi znal tako intimno razumeti sporočilo antike…” (iz teksta dr. Damjana Prelovška v zloženki k razstavi)

Dr. Gostiša je ohranil pravcati brionski zaklad

Med srečanjem s poznavalci Jožeta Plečnika na današnji slovesnosti je padlo vprašanje, ali sta se na Brionih srečala arhitekt Jože Plečnik in predsednik Tito. Odgovor je bil, da ne, češ da je bil Tito zadržan in tedaj ni prišel na Brione, čeprav so Plečnika prepeljali tja, da bi se s Titom videl.

Plečnikov paviljon

Marijan Zlobec