Riccardo Muti se vrača v Scalo

Slavni italijanski dirigent in dolgoletni glasbeni umetniški vodja milanske Scale Riccardo Muti se po dvanajstih letih abstinence oziroma sporov, ki so ga pripeljali do odhoda iz milanske opere, jutri in v soboto z dvema koncertoma in z dvema različnima programoma vrača na oder milanske Scale. V goste prihaja s Chicago Symphony Orchestra, ki je na koncertni turneji po Evropi in so poleg Pariza že imeli dva koncerta v novi hamburški Elbphilharmonie, po Milanu pa odpotujejo na Dunaj, kjer bodo imeli dva koncerta v zlati dvorani Musikverein.

Riccardo Muti je s Chicago Symphony Orchestra že nastopil dvakrat v novi Elbphilharmonie v Hamburgu, foto spletna stran CSO o turneji

Zanimanje v Milanu je izjemno, še posebej, ker se že precej javno govori, da bo Muti v prihodnji sezoni vendarle stopil v Scalo pred ves tamkajšnji ansambel, ki je pred dvanajstimi leti glasoval proti njemu. S katero opero se bo vrnil, Alexander Pereira, intendant in umetniški vodja Scale, ni še hotel sporočiti, je pa potrdil, da ima z Mutijem že podpisano pogodbo, iz česar bi smeli sklepati, da nek operni projekt v sezoni 2017/2018 bo.

Muti na drugem koncertu v Hamburgu

Riccardo Muti je pred dnevi za milanski dnevnik Il Corriere della sera izjavil, da sicer vdihava domači zrak, da pa ne čuti nostalgije. To je sicer logična izjava, saj je bil Muti v Scali veliko let, natančneje devetnajst in jo pozna do obisti, da pa so se medtem zamenjali ljudje v hiši, tudi ni nekaj posebnega. V bistvu je dal vedeti, da je s svojo zrelostjo in svetovnimi izkušnjami globalni glasbenik, ki ni nujno kje doma, niti v Scali ne. Pred vrnitvijo je sicer izjavil, da je “srečen, da se bo ponovno predstavil milanskemu občinstvu.”

V Parizu ga je prišel pozdravit slavni dramski in filmski igralec Gérard Depardieu

Ob tem se spet stopnjuje ugibanje, kot rečeno, kdaj bo dirigiral opero z matičnim ansamblom Scale in katera opera naj bi to bila. Zadnja informacija je, da naj bi bila to Verdijeva Moč usode, s čimer bi morda dal vedeti, da je usoda v človekovem, v umetnikovem življenju pa še posebej, največja moč.

Poleti so v Muzeju Scale sicer pripravili razstavo v počastitev Mutijeve petinsedemdesetletnice in je dirigent prišel na njeno odprtje.

Riccardo Muti

Muti bo ali je že s svojim orkestrom iz Chicaga nastopil na sedanji turneji od 13. do 27. januarja poleg Hamburga, Milana in Dunaja še v Parizu, Aalborgu, Baden Badnu in Frankfurtu. Za enajst koncertov je naštudiral dva programa. Na prvem koncertu bodo izvedli Catalanijevo skladbo Contemplazione v počastitev Toscaninija, ki je bil s skladateljem velik prijatelj, vse do njegove smrti pri komaj devetintridesetih letih. Muti je spomnil, da je Catalani napisal opero La Wally, ki bi jo sam rad nekoč dirigiral. Program bo obsegal še dela Richarda Straussa, Paula Hindemitha, Edwarda Elgarja, Petra I. Čajkovskega in Modesta Musorgskega.

Najnovejša koncertna dvorana v Aalborgu na Danskem iz leta 2014, kjer je Muti s CSO že imel dva koncerta

Muti je potrdil, da bo po sedmih letih abstinence na Salzburških slavnostnih igrah spet dirigiral opero in da bo to Verdijeva Aida v režiji Iranke Shirin Neshat, ki se mu zdi prava režiserka, ker je znala poglobiti razmerje ali odnos med Aido in Amneris kot soočenje različnih ras in kultur, kar je še kako aktualno ravno danes. V tej predstavi po njegovem ne bo nič zmagoslavnega.

Zunanjost nove pariške dvorane Philharmonie de Paris

Muti je omenil, da bo letošnji Koncert prijateljstva v Teheranu. O svojem čikaškem orkestru, katerega umetniški vodja je, pa pravi, da se pozna bolj nemško izročilo, še posebej, ker je bil njegov ustanovitelj Theodor Thomas. Pri orkestru je zlasti poudaril moč trobilcev, kar je še dediščina Georga Soltija.

Alte Oper v Frankfurtu bo zadnja dvorana na sedanji turneji CSO in Riccarda Mutija v Evropi

Na vprašanje, kaj misli o novem ameriškem predsedniku Donaldu Trumpu, je Muti med drugim odgovoril, da ne iz njegovih ust ne iz ust njegove protikandidathe na predsedniških volitvah Hillary Clinton ni slišal besede kultura, kar je označil kot “alarmantni problem”. Muti je namreč prepričan, da je šele z višjo kulturo mogoče boljše razumevanje med ljudmi.

Marijan Zlobec