Damjanovič ne pove, kdo je organiziral koncert SF v Arboretumu

Popravek direktorja Slovenske filharmonije Damjana Damjanoviča na mojo objavo nekaterih dokumentov o dobrodelnem koncertu Slovenske filharmonije v Arboretumu Volčji Potok 10. junija 2010 zastavlja več novih vprašanji, kot je direktor podal odgovorov. Stvari so milo rečeno nejasne. Precej čudno je, da Damjanovič ne pojasni niti najbolj preprostega dejstva, ki se glasi: kdo je bil v resnici organizator koncerta, kam je šel zbran denar, če ni prišel na račun SF, s čigavo odločitvijo je državni orkester sodeloval pri vse bolj očitno zasebni prireditvi, pri kateri naj bi bila Slovenska filharmonija zgolj brezplačni nastopajoči osrednji ali celo edini ansambel? Kam je odšel ali komu je bil v vseh podrobnostih izplačan zbrani denar? Kaj pa če ni bil, kje je ostal? V tem smislu sta zelo poučna dva zapisa o tem dobrodelnem koncertu. Ker sem zapis s spletne strani Rotary Kluba Ljubljana že objavil, tokrat citiram zapis iz glasila Občine Kamnik.

 

Koncert Slovenske filharmonije v Arboretumu, foto glasilo Občine Kamnik

Objava 11.06.2010 :

Veličastni dobrodelni koncert filharmonikov v Arboretumu

Včeraj se je v čudovitem okolju Arboretuma Volčji Potok zgodil veličasten dobrodelni koncert.  Orkester Slovenske filharmonije je pod vodstvom dirigenta Friedemanna Riehleja izvajal največje uspešnice skupin Pink Floyd, Queen, U2  … Magična scena, izjemni izvajalci ( vokali – Tereza Halova, Nikoleta Spalasova, Monika Sramlova), čudoviti aranžmaji Roka Goloba, Slovenski komorni zbor in seveda zvezda večera Tony Cetinski so pričarali večtisočglavi množici (po neuradnih podatkih jih je bilo nekaj čez 6000) magičen večer. »Res je bil spektakularen koncert, v prekrasnem okolju,  z vrhunskimi izvajalci in še rešeno bo marsikatero življenje«, je bila ob koncu presrečna glavna organizatorka dogodka Barbara Novak iz podjetja Netvizija.

Vaja za koncert

Skupaj z Damjanom Damjanovičem, direktorjem Slovenske filharmonije, Alešem Ocepkom, direktorjem Arboretuma Volčji Potok in Janijem Podrepškom, predsednikom Združenja slovenskih poklicnih gasilcev, so naredili izjemen dogodek v sklopu akcije Avtomatski defibrilatorji rešujejo življenja. Celoten izkupiček koncerta, ki sta ga suvereno vodila  Mojca Mavec in Jure Sešek, je bil namenjen nakupu defibrilatorjev za gasilske enote. Slikar Zmago Modic je med koncertom na veliko platno upodobil dogajanje na odru in tudi izkupiček slike, ki bo šla na dražbo, je namenjen za nakup defibrilatorjev.

Vsi so se strinjali, da je Arboretum Volčji Potok idealno okolje za takšne mogočne koncerte, prav romantično je bilo, saj so si obiskovalci s seboj prinesli odeje, stolčke, slovenski filharmoniki so s programom navdušili.

 

Zbiranje številnega občinstva

Dobrodelni koncert je podprl tudi predsednik Danilo Türk, ki je s soprogo tudi sam užival ob zvokih glasbenih mojstrov. Med obiskovalci  smo opazili lepo število znanih obrazov;  Tanjo Ribič in Branka Đurića- Đura, Alenko Gotar, Nuško Drašček, Andreja Škufco, Janeza Škrabca, Bernardo Trebušak, Petra Klinca in Nadiyo Bychkovo, Majo Martino Merljak in Jureta Godlerja, Žano Povše, Danijela Malalana, Josipa Mianija – Pipija in mnoge druge.

Če vas ni bilo, a bi se radi pridružili akciji, še vedno lahko donirate za nakup defibrilatorjev, na 1919 pošljite besedo NAPOMOC in s tem prispevate 1 evro.

Sicer pa organizatorji obljubljajo, da je bil to le prvi izmed veličastnih koncertov v Arboretumu Volčji Potok in tudi naslednji bodo ‘reševali življenja’.

(Iz uradnega poročila v glasilu Občina Kamnik).

 

Gasilci so bili prisotni

Iz Damjanovičevega popravka moram najprej popraviti njegove napake, ki sem jih moral po zakonu objaviti tako, kot so bile zapisane. Najprej: v naslovu mojega prispevka stoji številka 100.000, in ne 1000.000, kot piše direktor. “Po vaši oceni 3000,00 EUR ” ni pravilen citat: omenjena je številka 30.000 EUR.

Na začetku popravka Damjanovič zapiše: “V spomem prispevku” namesto v “spornem” …

Najprej naj bralcem pojasnim, da nisem ničesar zlorabil, ker je vsakomur jasno, da je bil objavljen le uradni dokument Računskega sodišča in z opombami; na koncu dodanimi ugotovitvami članov tam nastopajočega orkestra Slovenske filharmonije in z opombami očitno nekoga iz vrst SF kot člana Sveta javnega zavoda SF, ki ga je tedaj vodil skladatelj, profesor Pavel Mihelčič. Vsi ti dokumenti so bili na voljo vsem novinarjem že na prvi tiskovni konferenci. “Sporni zneski” so navedeni v gradivu za novinarje. Torej; ocene niso bile moje, ampak članov Slovenske filharmonije, ki so tam nastopili in bili izvajalci celotnega programa.

Po Damjanoviču ni znan noben dokument o dobrodelnem koncertu SF

Kot že rečeno, direktor Damjan Damjanovič ne pojasni, kdo je bil organizator dobrodelnega koncerta Slovenske filharmonije. Namesto teda daje izjavo, da “smo v SF spregledali pravila kontnega  načrta pri odpisu zneska 2.520,00 EUR Združenju slovenskih poklicnih gasilcev in na kar nas je opozorilo računsko sodišče…”

Če pogledamo samo to Damjanovičevo pojasnilo v popravku, potem vidimo, da je Slovenska filharmonija kot državni orkester bila najeta od zunanjega organizatorja njihovega koncerta, ne da bi bilo komurkoli jasno povedano, kdo je to, kako se bodo stvari organizirale, na čigav račun, s kakšno finančno konstrukcijo, odškodnino, vsemi plačili in poplačili stroškov, izplačili honorarjev za nastopajoče in delitvijo ali dodelitvijo sredstev od čistega dobička, tu očitno v dobrodelne namene.

Damjanovič se vede kot nekdo, ki ne ve ničesar. Iz citiranega poročila je še kako razvidno, da je bil glavni organizator dogodka Netvizija. Kdo je Netvizija ? Odgovor je Trženje, marketing in informacijske tehnologije, d.o.o. Kdo je “najel” Slovensko filharmonijo, kdo se je pogovarjal, če ne direktor Damjanovič? Kdo se je odločil za sodelovanje, če ne on? Kdo je pristal na to, da se denar ne bo zbiral na račun Slovenske filharmonije, če je bila prireditev označena kot “dobrodelni koncert filharmonikov”? Precej očitno je bil to bolj dobrodelni koncert Netvizije ? Najbrž je dobrodelni koncert od tistega, na čigar računu se zbirajo sredstva? Če se ne motim, je dobrodelnost zbiranje in darovanje denarja?

Iz citiranega poročila berem: Celoten izkupiček koncerta je bil namenjen nakupu defibrilatorjev za gasilske enote.

Kako Občina Kamnik to ve oziroma kar zatrjuje? Kaj tu pomeni beseda “namenjen” ?

Kako je možno, da je od “celotnega izkupička” bil kupljen le en defilibrator”?

Iz popravka Damjana Damjanoviča lahko razberem: “Žal kaže, da naj bi pri porabi izkupička tega dobrodelnega koncerta res prišlo do zlorabe, a s tem sumom kaznivega dejanja nihče iz SF nima prav nič, ne jaz kot direktor ne zaposleni.”

Damjanovič si očitno “pere roke” in zvrača odgovornost za zlorabe in sum kaznivega dejanja, kot sam ugotavlja, na druge. Po pogodbi o zaposlitvi Damjana Damjanoviča je zelo jasno povedano,  za kaj vse je on kot direktor osebno kazensko in materialno odgovoren. Prav tako to govori o Svetu javnega zavoda SF.

Iz gradiva za novinarje, ki sem ga v svojem tekstu objavil, je zelo jasno razvidno, da so člani orkestra Slovenske filharmonije vso zadevo predali Protikorupcijski komisiji, vendar je bila prijava zaradi nepopolnosti vrnjena Svetu SF, kjer je takratni predsednik Sveta Pavel Mihelčič kljub ugovarjanju predstavnika zaposlenih razsodil, da zadeva nikakor ni sporna.

Damjanovič v svojem popravku piše: “Očitno iz krivih namenov določeni organizator nikoli ni pripravil finančnega poročila in ga SF ni prejela.”

Ali je bil organizator (kdo) določen “iz krivih namenov”, ali pa so bili njegovi “krivi nameni”? Da SF nikoli ni prejela finančnega poročila o koncertu državnega orkestra sta kriva tako Damjanovič kot Mihelčič.

Ni kaj, zelo lep “dobrodelni koncert filharmonikov”, če sam direktor ugotavlja “krive namene”, in to “določenega organizatorja”. Kdo je podpisal pogodbe o sodelovanju državnega orkestra in s kom, s kakšno vsebino, kakšnimi zavezami, z nadzorom pridobljenih in porabljenih sredstev ipd. če ne Damjanovič? Je vse to predložil Svetu SF in Pavlu Mihelčiču kot predsedniku? Kako da so samo člani ali je en član zaposlenih glasbenikov v SF v Svetu SF opazil nepravilnosti, vsi drugi pa očitno ne ?

V Damjanovičevem popravku bi pričakoval vsa ta pojasnila, pa še kakšnega.

Je Damjanovič dobil pisno soglasje Sveta SF ?

V 12. členu Pogodbe o Damjanovičevi zaposlitvi med drugim piše: Med trajanjem delovnega razmerja direktor ne sme za svoj ali tuj račun brez pisnega soglasja delodajalca (Zavod Slovenska filharmonija) opravljati del ali sklepati poslov, ki sodijo v delovno področje ali dejavnost delodajalca, če bi to lahko vplivalo na interese delodajalca (Zavod Sovenska filharmonija).

Že iz tega člane, pa še iz drugih, se jasno vidi odgovornost Damjana Damjanoviča na vseh ravneh in v vsem ravnanju. Kje so dokumenti Zavoda Slovenska filharmonija, ki ga zastopa predsednik Sveta prof. Pavel Mihelčič o sodelovanju Slovenske filharmonije na omenjenem “dobrodelnem koncertu filharmonikov”?

Iz dodatka KPK – Supervizor lahko še enkrat citiram: “Med izbranim plačnikom in izbranim poslovnim subjektom ni bilo transakcij.”

Kaj to v konkretnem primeru pomeni, bi znal zelo jasno razložiti Damjanovič sam, lahko pa razumem ono, kar je zapisal, namreč da Slovenska filharmonija ni dobila od zunanjega organizatorja za svoj nastop niti enega evra. Nasprotno:

“Znesek 2.520.00 EUR pa sem odredil odpisati v izogib novim stroškom izterjave in upoštevajoč dejstvo, da je gasilstvo po zakonu humanitarna dejavnost v javnem interesu in ker je bil cilj te humanitarne pomoči finančno pomagati prav poklicnim gasilskim enotam pri nakupu defibrilatorjev.”

Ali iz tega sledi, da je Slovenska filharmonija odpisala stroške za en defilibrator iz svojih sredstev, čeprav od dobrodelnega koncerta ni prejela nikakršnih sredstev? Zakaj je Damjanovič odpisal sredstva, če tega ni bilo v pogodbi z organizatorjem dogodka? Zakaj teh sredstev ni “odpisal” organizator? Kdo je prireditev sploh prijavil in komu ?

Kdo je pobral denar od izkupička za na dražbi ponujeno in verjetno prodano sliko Zmaga Modica in kam je šel ta denar?

Kdo je razpisal telefonsko zbiranje denarja s klicem v vrednosti 1 EUR ?

Iz Poročilo s koncerta na spletni strani Rotary Klub Ljubljanski grad razberem, da “je bila ob koncu presrečna glavna organizatorka dogodka Barbara Novak iz podjetja Netvizija”.

Glede na Damjanovičev molk, bi smeli sklepati, da je ne pozna.

Direktor Slovenske filharmonije Damjan Damjanovič očitno ve bistveno več, kot se razbere iz njegovega zahtevanega popravka.

Kako je možno, da Pošta Slovenije trdi (Računsko sodišče RS: Revizijsko poročilo za SF, str. 20. 2.2.1.4.b): Pošta Slovenije je na podlagi pogodbe, št. 047/2010 z dne 12. 4. 2010 sponzorirala dobrodelni koncert 10. 6. 2010 v Arboretumu Volčji Potok v znesku 6.000 € (z DDV), filharmonija pa ji je v skladu s pogodbo izstavila račun za objavo logotipa, dostavo 20 kart in druge aktivnosti, določene v 3. členu pogodbe; iz pogodbe ni razvidno, da je del sredstev namenjenih za združenje gasilcev. V dopisu Pošte Slovenije združenju gasilcev je navedeno le, da so filharmoniji, kot organizatorki dobrodelnega koncerta, za pomoč združenju gasilcev nakazali sredstva.

Pošta Slovenije je Slovenski filharmoniji nakazala 6000 EUR

Kaj vse to pomeni? Da je v resnici Slovenska filharmonija imela pogodbo še s Pošto Slovenije, ki je prispevala 6000 EUR sponzorskih sredstev. Iz pogodbe pa niti “ni razvidno, da je del sredstev namenjenih za združenje gasilcev”. Se pravi, da iz pogodbe med SF in Pošto Slovenije dobrodelnost ni jasno opredeljena, še več, omenjen je le del sredstev. Kam pa je odšel “preostali del”?

Direktor Damjan Damjanovič “obsoja moralno dno, ko se za promocijo stavke v SF in problematiziranje moje vloge direktorja izrabljajo tuje prireditve…” Če sedaj pustimo ob strani “moralno dno” kot subjektivno oznako neugotovljivih globin ali lege dna, pa je privlačna ugotovitev, da se za promocijo stavke “izrabljajo tuje prireditve”.

Računsko sodišče je ugotovilo: “Odpisa terjatev ni odobril Svet zavoda, kot to določa 48. člen pravilnika o računovodstvu, in odpis terjatev ni bil utemeljen z ustreznimi dokazi.”

Koliko popravkov bo še potrebnih, predno bomo prišli “na čisto”?

Marijan Zlobec