Napovedana stavka simfoničnega orkestra Slovenke filharmonije z grožnjo odpovedi novoletnega koncerta 1. januarja 2017 se vse bolj zaostruje. Danes je bilo srečanje in tiskovna konferenca na sindikatu SVIZ. Obisk predstavnikov medijev je bil kar precejšen.
Najpomembnejši je sklep, da se stavkovni odbor jutri sestane s kulturnim ministrom Antonom Peršakom.
Anton Peršak, foto Marijan Zlobec
Izpostavili so tudi problem Rotary lobija, katerega člani so predsednik Sveta zavoda Otmar Zorn in članica sveta Karolina Šantl Zupan ter vodstvo SF: Damjan Damjanovič in njegova pomočnica Majda Nahtigal.
Vsakdo bi se najprej vprašal, kaj dela v Svetu zavoda Slovenske filharmonije Otmar Zorn. In da ga celo vodi.
Marijan Zlobec
En odgovor na “Filharmoniki jutri z ministrom Antonom Peršakom”
Sicer zadeve ne pozam, pa vendar vidim, da se bodo reševale po utečenem ritualu, značilnem za komunistično družbo.
Oblast se je naveličala vodstva filharmonije. Zakaj? Kaj je narobe? Kdo je kaj zagrešil?
To vedo tisti, ki so “afero” sprožili. In ta teče po ustaljenih, vsem znanih tirnicah. Najprej nezadovoljstvo med delavci, ja delavci imajo v komunizmu priviligirani položaj in odločajo o vsem. Tako rekoč delavska samouprava. To pot so delavci kar pod streho filharmonije. včasih so to morale biti predice iz Titovega Velesa, ali pa kovinarji iz Ivangrada.
Tukaj ne gre za napredek tehnologije, ampak za dejstvo, da se je država skrčila in pač ni mogoče naročiti revolta v Titov Veles.
Torej delavci so nezadovoljni in glej ga vraga. Ob trdnih vajah in mučnih nastopih, ko dajejo vse od sebe in se razdajajo, tako rekoč izgorevajo, imajo ti neutrudni trpini še moč, da temeljito prevetrijo dejavnost svojega direktorja. tako rekoč mu presvetlijo še danko. Vse to zvesto beležijo in grozovita je analiza prestopkov tega bonvivana, ki samopašno posluje, ne meneč se za delavsko klaso.Je tako rekoč izkoriščevalec, enak kulaku, ki se znaša nad svojimi hlapci. Seveda takšnemu ni mesta med njimi in ga je potrebno nagnati.
Res je, da obstojajo neka pravila, ki so celo uzakonjena, a kaj to, ko pa je volja delavskega ljudstva, delavcev izvajalcev neomajna in pravica, njihova pravica.
Marš z njim na smetišče.
Zaradi nuje, je potrebno preskočiti birokratske ovire in vključiti v reševanje problema kar ministra. In zgodilo se bo. Pod Novoletno jelko ( bog ne daj pod božično drevesce) bo posajeno darilo. Direktorja ne bo več.
Vprašam pa se, zakaj ni možno direktorja odstaviti po zakoniti poti?
Saj se ve, da je majhna, tako rekoč dvoranica filharmonije vedno prazna, ko na koncertih trpijo delavci umetniki. Spored je popolnoma zanič. Orkester popolnoma razštiman. Gostovanj tako rekoč ni. Morda lahko pridejo do Dragomerja, ali najdlje do Črnuč, pa še tam jih nihče noče poslušati. Domačih avtorjev ni na repertuarju, tako da reveži ostajajo brez tantiem. Za dirigentskim putom se šopirijo tujci. Skratka štala, Rečem še enkrat, štala.
In odločni minister, poznamo ga že dalj časa, ki se razdaja za narod, vnemar pa pušča svoje osnovno poslanstvo, že dolgo ne piše nič, ta bo sedaj naredil red. Odpihnil tirana in delavcem samoupravljavcem v kulturi bo zasijalo sonce svobode.
Organe, ki so poklicani za spremljanje delovanja filharmonije bodo obšli, saj gre za nujen primer.
Potem sledi seveda sodni spor, da se ve, da smo v demokratični Sloveniji.