Ali se bo naše življenje začelo ravnati po latinskih pregovorih in rekih, kot jih je v knjižico Kapljica izdolbe kamen zbral dr. Aleš Maver, izdala pa Celjska Mohorjeva družba?
Dr. Aleš Maver, foto Marijan Zlobec
Morda, a je vendarle manj verjetno. Res, da jih je v knjižici le toliko, kolikor je tednov v letu, torej 53, a se latinska raba pregovorov in rekov umika slovenskim prevodom že iz preteklosti. Če uporabljaš latinščino, si verjetno v očeh mnogih “učenjakar”, če pa lepo poveš po slovensko, se zdi bolj samoumevno.
Te meje dr. Aleš Maver ni uvidel, zakaj tudi bi, saj je knjiga namenjena vzgoji, informativnosti, s kratkimi razlagami morda celo zgodovinskemu in jezikovnemu kontekstu, vsekakor pa ni “katekizem”.
Slovenci že imamo tovrstne knjige, dr. Maver je sam omenil Stanka Baniča in njegovo knjigo Latinski pregovori, izreki in izrazi, iz katere je črpal.
Kaj bi bilo potemtakem novega? Recimo želja po bolj praktični rabi, a je ta odvisna od posameznika. Sedanja družba uporabi latinskih pregovorov in izrekov ni naklonjena in je bolj malo verjetno, da se bo to spremenilo. Za branje brez govorne rabe, bi bila boljša večja knjiga, ki bi vse dosedanje še nadgradila.
Knjižica prinaša vse latinske pregovore zapisane zgolj v verzalkah, prav tako v slovenščini, kar je za pisno rabo neustrezno.
Ne vem, kaj ali kako naj si pomagam na primer s pregovorom ali predstavljenim kot preroškim izrekom:QUANDO MARCUS PASCHAM DABIT ET IOHANNES CENAM DABIT, TOTUS MUNDUS CONQUASSABIT, ki je sicer srednjeveška prerokba in se v slovenščini v knjižici glasi: KO BO MARKO DAL VELIKO NOČ IN BO JANEZ DAL VEČERJO (TELOVO), SE BO VES SVET STRESEL.
No, ni nevarnosti, da bi se.
Pregovor Govor je podoba duše pa je bil najbrž izbran za vzgojo ameriških kandidatov za predsednika ZDA, mar ne.
Imago animi sermo est.
Dr. Aleš Maver je doktoriral na ljubljanski Filozofski fakulteti iz zgodovine z disertacijo Politična zgodovina v latinskem krščanskem zgodovinopisju 4. in 5. stoletja. Je docent za zgodovino starega veka in lektor za latinščino na Filozofski fakulteti v Mariboru ter profesor latinščine in teologije pri katedri za zgodovino Cerkve in patrologijo na Teološki fakulteti.
Marijan Zlobec