Med ženskami in dojenčki v Mariboru

“Festival Maribor stopa v letu 2016 novim izzivom naproti v rahlo drugačni preobleki. Pri tem ostaja tudi ta edicija pravi otrok Festivala Maribor in izhaja iz njegove predhodnice, »ženske«. Ja, Festival Maribor 2016 je v marsikaterem pogledu še zmeraj pravi otrok, živ in glasen!”

Direktorica Festivala Maribor Barbara Švrljuga Hergovich, foto Dejan Bulut

S temi besedami je letošnji Festival Maribor v programski knjižici uvedla nepodpisana, a verjetno kar sama nova direktorica Barbara Švrljuga Hergovich, potem ko je sicer objavila še podpisan uvodnik Nazaj k sanjam.

“Otrok ni, kar je že tako in tako očitno, povezan zgolj z žensko, ki je festival tematsko zaznamovala lani. Pomeni veliko več; otrok, otroški in otročji – to je vse tisto, kar je razigrano, drzno in radovedno, samosvoje in trmasto ter nenazadnje majhno, a obenem odprto za največje, za novo in pustolovščine. In po drugi strani: vsakdo, ki ima opravka z najmlajšimi otroki, bo moral pritrditi, da je od vseh umetnosti prav glasba tista, ki otroka najprej in najbolj neposredno nagovori. Dojenček se bo ob uspavanki hitreje pomiril, med njegovimi prvimi telesnimi izrazi pa je gotovo tisto nerodno miganje z zadnjico, ko zasliši glasbo. Zato ni čudno, da se nas glasba tako globoko dotika tudi pozneje, skozi vse življenje.
Spirala asociacij ob ideji otroškega je navdihnila pester festivalski program. V zakladnici glasbenih del najdemo mnogo skladb, ki so bodisi napisane za otroke ali pa jih je otrok navdihnil in so se poskušale vživeti v njegovo dušo in svet. Ta je poln igre, domišljije in pravljičnih zgodb, v umetnosti pa navdihuje tudi sveže in nepričakovane pripovedi ter nenazadnje lahko vpliva na svetovni nazor umetnika, ki mu otrok odpira nepristranski in od zgodovinskih ideologij neobtežen pogled na življenje in soljudi.

Arcangelo in dirigent Jonathan Cohen na odprtju Festivala Maribor, foto Dejan Bulut

Ob tem se nam vsili še vprašanje o mestu otroka v koncertni kulturi
klasične glasbe. Po eni strani si prizadevamo za njegovo zgodnjo vključitev v svet klasične glasbe, po drugi pa ostaja otrok v tej »visoki« kulturi, rezervirani za izobražene (odrasle), malodane moteč element, saj ni urezan povsem po njeni meri: ne zna se oziroma se ne zmore primerno obnašati, ne more še razumeti kompleksne glasbe ter dolgo sedeti pri miru in ostati pokonci pozno v noč. Vse to prinese s seboj še eno posledico, namreč izločitev družin z otroki iz koncertnega utripa mesta.
Zato smo se na Festivalu Maribor 2016 odločili otroka, tako tistega simboličnega in v umetnosti prisotnega kot tudi povsem realnega malčka, vtihotapiti praktično povsod. S tem bomo po eni strani obarvali programsko nit festivala, po drugi pa bomo izbrane dogodke urezali prav po meri celotne družine.”

Ta orientacija od lanske ženske k letošnjemu otroku se bo končala jutri dopoldan v Vetrinjskem dvoru z glasbo iz risanih filmov v izvedbi Dijaškega harmonikarskega orkestra in solistov, učencev Konservatorija za glasbo in balet Maribor.

Calefax, foto Dejan Bulut

Os Festivala Maribor 2016 je predstavljala vrhunska glasbena poustvarjalnost s poudarjenim mednarodnim značajem in s posebnim prispevkom rezidenčnega umetnika letošnjega Festivala Maribor, karizmatičnega nemško-francoskega violončelista in dirigenta Nicolasa Altstaedta. Na otvoritvenem koncertu je nastopil angleški orkester Arcangelo pod vodstvom Jonathana Cohena in z Nicolasom Altstaedtom kot solistom. Altstaedt je na samostojnem recitalu nastopil še z Bachovimi suitami za solo violončelo in Dutilleuxovimi Tremi kiticami na Sacherjevo ime.
Nizozemski pihalni kvintet Calefax je za koncert z naslovom Pravljice izbral dela Ravela, Musorgskega Čajkovskega, Griega, Straussa…, ki se navezujejo na pravljice oziroma pravljično snov.
Komorni ansambel Festivala Maribor in pihalni kvintet Slowind s sopranistko Niko Gorič in Nicolasom Altstaedtom kot dirigentom so med drugim izvedli Mahlerjevo Četrto simfonijo v priredbi Erwina Steina.

Adriana Magdovski in koncert za dojenčke, foto Dejan Bulut

Z izbranim repertoarjem sta se predstavila Tomaž Sevšek in Mikajel Baljan v nevsakdanjem duu harmonija in klavirja, godalni kvartet Dissonance ter pihalni kvintet Slowind.
Graški pianist Christian Schmidt je z basbaritonistom Josefom Wagnerjem predstavil samospeve Franza Schuberta, Richarda Straussa in Ralpha Vaugjhana Williamsa. Angleška zasedba The Classic Buskers je pripravila pravi šov z iskrivimi glasbeno-čarovniški skeči po motivih Mozartove Čarobne piščali. Ob zaključku festivala smo sinoči, kot smo že poročali, prisluhnili še Simfoničnemu orkestru SNG Maribor pod vodstvom avstrijskega dirigenta Günterja Neuholda ter izjemnemu mlademu pianistu Maku Muniju Mihevcu.

Glasbene delavnice za otroke, foto Dejan Bulut

Festival Maribor se je, kot rečeno, podal tudi med otroke. Predvsem v prijetnih in udobnih prostorih Vetrinjskega dvora in v dvorani Union so bili dobrodošli otroci vseh starosti. Dojenčkom (z njihovimi mamami in očeti) je bil namenjen poseben mali klavirski koncert v izvedbi pianistke Adriane Magdovski. Za mlajše otroke so pripravili ustvarjalne delavnice, na katerih so spoznavali glasbila. Starejši otroci in mladina so na matinejah prisluhnili kvintetu Calefax s pravljičarjem Robertom Kerežijem ter se zabavali na predstavi Čarobne piščali v izvedbi The Classic Buskers.
Program sklopa Festival Maribor med otroki je nastal v koprodukciji s Konservatorijem za glasbo in balet Maribor in v sodelovanju z Zavodom MARS Maribor.

Povzetek festivalove zgodovine

Festival Maribor se je razvil iz večerov baročne glasbe, ki jih je že od leta 1964 v mariborskem gradu organizirala Koncertna poslovalnica.
Leta 1968 je bil na pobudo dr. Sergeja Vrišerja in pianista Janka Šetinca pri Koncertni poslovalnici ustanovljen Festival baročne glasbe, ugledna mariborska prireditev z večdesetletno tradicijo. Leto 1994 sta zaznamovala ponovna sprememba programskega koncepta festivala in novo ime – Glasbeni september. Pobudnik programske zasnove in umetniški vodja festivala je postal pianist in profesor Janko Šetinc. Osnovno vodilo je bilo, da festival pripravi unikatno lastno produkcijo s pretanjenim programskim izborom na visoki izvedbeni ravni (na festivalu so sodelovali priznani komorni glasbeniki z vsega sveta) in s svojevrstnim, v naši deželi edinstvenim načinom organizacije. Idejnega vodjo Glasbenega septembra Janka Šetinca je kot umetniški vodja festivala nasledil hornist Radovan Vlatković, eden najprepoznavnejših komornih glasbenikov na svetu.

Josef Wagner in Christian Schmidt v Kazinski dvorani, foto Dejan Bulut

Festival Maribor

Z letom 2008 je festival pridobil nove dimenzije in novo ime – Festival Maribor. Pod vodstvom izjemnega violinista, dirigenta in skladatelja Richarda Tognettija je festival ohranjal lastno produkcijo in posebej za festival sestavljene programe in zasedbe. Povečalo se je število koncertov in ob komornih koncertih so z uvedbo Orkestra Festivala Maribor na spored prišla tudi simfonična dela.
Festival Maribor ne sledi togo zasnovani programski rdeči niti, pač pa prinaša navdahnjeno mešanico skladb, slogov in umetnikov, ki poslušalca popeljejo na zanimivo in nepredvidljivo pustolovščino.
Leta 2013 se je kljub pereči finančni situaciji festival posrečilo ohraniti, vendar so morali sprejeti določene kompromise, predvsem zmanjšati število koncertov in obseg lastne festivalske produkcije, zato Tognettija takrat niso povabili k sodelovanju. Sodelovanje so obnovili naslednji dve leti, leta 2014 in 2015, ko sta bili rdeča nit festivala provokativni temi »ukradenega« in »ženske«. Letošnja osrednja tema je bila otrok, čeprav tega direktno niso zapisali..

Nicolas Altstaedt in ansambel Arcangelo na odprtju festivala, foto Dejan Bulut

Strateški dosežki Festivala Maribor

Nika Gorič in Komorni ansambel Festivala Maribor, foto Dejan Bulut

Evropsko združenje festivalov EFA je v sklopu projekta EFFE – Evropa za festivale, festivali za Evropo leta 2015 podelilo nagrado EFFE 12 festivalom, ki trenutno predstavljajo »trendsetterje« na področju festivalske kulture. Med prejemniki je tudi Festival Maribor.

Mozartova Čarobna piščal, foto Dejan Bulut

Marijan Zlobec