Čigav hlapec je Zoran Janković ?

Sinoči se je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma končal letošnji 64. Ljubljana Festival. Z odra sta spregovorila direktor Festivala Ljubljana in umetniški vodja letošnjega festivala Darko Brlek ter ljubljanski podžupan Aleš Čerin. Pravzaprav je Čerin želel imeti neke vrste javni intervju z Brlekom, kar je izpadlo precej komično, zlasti glede strehe v Poletnem gledališču v Križankah, bolj groteskno pa, ko je prenesel pozdrave ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ker je bil službeno v tujini.

Darko Brlek na zadnji tiskovni konferenci, vse fotografije Marijan Zlobec

Stvar ni tako nedolžna, kot jo je bolj ali manj nerodno in neartikulirano, bolj s klobasastim glasom “prenesel” podžupan v imenu svojega nadrejenega.

Zoran Janković je v službi v Ljubljani in mora svoje službene dolžnosti opravljati po domačem urniku, ne pa po tujem, kot se je pokazalo v primerih njegove odsotnosti na odprtju 64. Ljubljana Festivala in prav tako na zaprtju.
Torej v njegovih očeh Ljubljana ni avtonomno mesto, Ljubljana Festival pa ne najpomembnejša svetovno odmevna kulturna manifestacija, ki jo večinoma financira MOL?
Čigav hlapec je Zoran Janković, da “mora” v tujino, ko bi v resnici moral nagovoriti ljudi, domače in bolj redke mednarodne obiskovalce svojega festivala na 120 kulturnih prireditvah? Kdo odloča o tem, da župan zapusti svoje mesto, ko ga potrebuje? Jasno, da le sam. Podobno ga ni bilo v petek zvečer na Ljubljanskem gradu na svojem sprejemu gostov 31. Vilenice, ki so prišli v “najlepše mesto na svetu” iz devetindvajsetih držav.

Tiskovna konferenca s člani ruskega baleta

Darko Brlek je pozdravil ministre, ekselence…Ne vem, koga med njimi je opazil v dvorani.
Predsednik države Borut Pahor je bil le na odprtju 64. Ljubljana Festivala, predsednik vlade Miro Cerar le na koncertu Mance Izmajlove, župan Zoran Janković pa na nobeni izmed 120 prireditev letošnjega festivala. V enajstih tednih kulturnega in umetniškega dogajanja v svojem mestu ni našel dveh ur časa za 64. Ljubljana Festival?
Podobno je bilo s slovenskimi parlamentarci, voditelji strank, parlamentarnih in zunajparlamentarnih, slovenskimi evropskimi parlamentarci, svetnicami in svetniki… Kulturna beda, da te kap.
To ni možno nikjer na svetu. Tako slabo, kot je bilo v tem oziru letos, ni bilo še nikoli.

Podžupan Aleš Čerin med nagovorom pred začetkom Ljubljana Festivala na Ljubljanici

Ni bilo neopazno, da ni bila razprodana nobena prireditev v Gallusovi dvorani, niti najslavnejša orkestra iz Londona in Amsterdama, niti Piotr Beczala.
V enem samem letu je kulturna zavest v Ljubljani opazno padla. Festival je letos v primerjavi z lanskim obiskom izgubil petnajst tisoč obiskovalcev (45 tisoč, lani 60 tisoč), tako da si ne upam pomisliti, kaj nas čaka prihodnje leto. Darko Brlek je na zadnji tiskovni konferenci sicer pojasnil, da je bilo lani sedemnajst predstav muzikala Mamma Mia! (letos dve).
Salzburški festival je za primerjavo imel letos okrog 260 tisoč obiskovalcev iz 82 držav ter nad 95 % zasedenost vseh dvoran, pa je trajal le pet tednov.

Predsednik Borut Pahor na odprtju 64. Ljubljana Festivala 27. junija

Tuji turisti v Ljubljani niso k obisku 64. Ljubljana Festivala prispevali skoraj ničesar, razen tistih, ko so zavestno prišli na nekaj zvezd, kot na Beczalo.
Kakšna je bila vloga RTV Slovenija, bolje da ne rečem, kako se vsega kvalitetnega in najbolj vrhunskega boji. Njeno glavno poslanstvo je poneumljati ljudi in jih držati v zaostalosti in kulturni nerazgledanosti. Če direktorja ali več resornih direktorjev, pa celo urednikov ni na nobeni prireditvi, ker ga ali jih očitno nič ne zanima, za kaj si bodo prizadevali pri oblikovanju nacionalnih kulturnih programov na RTVS?

Marijan Zlobec