Mohorjeva družba v Celovcu je v počastitev 165. obletnice svojega delovanja in ob srebrnem jubileju samostojne slovenske države izdala najnovejšo, že tretjo knjigo dr. Rosvite Pesek s preprostim naslovom Bučar.
Dr. Rosvita Pesek v slovenskem parlamentu, vse fotografije Marijan Zlobec
To je po njeni prvi Osamosvojitvena vlada Kako so gradili državo in drugi Pučnik, pravcati trojček in verjetno največji slovenski zgodovinarski, publicistični in novinarsko – pričevanjski podvig, kar je hkrati še velik prispevek k raziskovanju sodobnosti in polpreteklosti, ki pa je po svoje vendarle zelo bogata in kaže na ustvarjalno voljo, kot so jo imeli nekateri slovenski politiki, še posebej v začetnem obdobju novejše zgodovine pred osamosvojitvijo in takoj po njej.
Dr. Pesek
Predstavitev knjige je bila v slovenskem parlamentu in prisotnosti Bučarjeve družina in nekaterih predstavnikov skupščinskega oziroma parlamentarnega življenja, kot sta sedanji predsednik parlamenta dr.Milan Brglez in predsednik prve slovenske vlade Lojze Peterle, med družinskimi člani se je s spominonm na očeta oglasil Janez Bučar.
Naslovnica knjige Bučar
Dr. Pesek je napisala zelo obsežno klnjigo, ki šteje več kot 650 strani. Na predstavitvi je povedala marsikaj, kar smo na tihem pričakovali, da bo, kot na primer podrobnosti iz Bučarjevega življenja, ki še niso dovolj raziskana, na primer o tem, kako je po vojni pristal v Ozni, ko ga je vanjo sprejel Ivan Maček Matija in je sam registriral 37 oseb.
Bučarjeva žena Ivka in vnukinja Tina
“Temu vprašanju sem ob izteku pisanja namenila znaten del pozornosti, saj je bilo na račun službovanja v Ozni nanj naslovljenih tudi največ očitkov. Tako lačen, kot je bil takrat, ko je zapustil Ozno in končal študij prava, pravi, da ni bil niti v Gonarsu.”
Pesek je opozorila, da je bil njegov dosje pri Udbi s številko 15.696 uničen in da prav tako ni znano, kdaj je Udba spet začela oprezati za njim. Jože Jan, imenovan Iztok, pa je prvo poročilo o Bučarju kot sovražniku komunizma za VOS napisal že leta 1944.
Sin Janez Bučar
France BUčar je bil redno v Dragi, njegovi nastopi so v poročilih špicljev skoraj v celoti ohranjeni in analizirani. Tomaž Ertl je v Beograd sporočil, da so samo v enem letu o Bučarju napisali 47 informacij, s čimer se je med slovenskimi oporočniki povzpel na prvo mesto, a zapreti ga po nastopu v Strasbourgu le ni upal, saj se je bal odziva mednarodne javnosti, kot je povedala dr. Pesek.
Ostalo je bolj znano.
Marijan Zlobec