Ljubljana že vrsto let tradicionalno ob petkih zvečer na Ljubljanskem gradu gosti udeležence Vilenice pred sobotnim odločilnim dnevom na štanjelski literarni matineji in pred večerno podelitvijo nagrade Vilenica v kraški jami pri Lipici.
Dubravka Ugrešić na Ljubljanskem gradu, vse fotografije Marijan Zlobec
Župana Zorana Jankovića, da bi pozdravil goste iz kar devetindvajsetih držav, ni bilo, je pa poslal podžupana Dejana Crneka, ki je bolj govoril o Ljubljani kot Zeleni prestolnici Evrope kot o literaturi in njenem pomenu v svetu in Sloveniji. Je pa po naročilu povedal tisto, kar je že stokrat ciklostirano.
Podžupan MOL Dejan Crnek
Nocoj je bilo v Stanovski dvorani živahno, še posebej topel aplavz je požela letošnja nagrajenka Vilenice, hrvaška pisateljica Dubravka Ugrešić, pa tudi književnica “v fokusu”, to je slovenska pisateljica Suzana Tratnik.
Suzana Tratnik
Dubravke Ugrešić se spominjam, še z začetkov Vilenice, ko je na literarni matineji v Štanjelu na grajskem dvorišču prejela kristal Vilenice za najboljše literarno branje na literarnih večerih in matinejah na Vilenici. Podobno nagrado je v Štanjelu prejel žal že pokojni pesnik Aleš Debeljak.
Dubravka Ugrešić in Boris A. Novak
Oba sta bila intelektualna pogumneža; njeno branje nocoj na Ljubljanskem gradu je bilo kot kakšen hrvaški “katekizem” ali antologija hrvaške kritike proti njej kot pisateljici in osebnosti.
Zakaj si je za literarno branje izbrala ta publicistično dokazljivi linč, kar mi je sama priznala, namreč, da vse to, kar je prebrala, je bilo proti njej v resnici v hrvaških medijih tudi objavljeno, ve le sama.
Ular Ploom
Vsekakor se je od onih vileniških začetkov pred enaintidesetimi leti marsikaj spremenilo. Če rečem, da na bolje, imam takoj ali hkrati še pripombo, da kakor za koga in kako gledaš na stvari.
Ne bom citiral vsega, kar je Dubravka Ugrešić prebrala o sebi, kar je bilo objavljeno v hrvaških medijih izpod peres književnikov, novinarjev in drugih publicistov, ker je tega preveč in komaj verjameš.
Jana Bodnarova
Med drugim so jo proglasili za “paradno kobilo propadlega komunističnega režima”, pa “nekdanjo dobičkarico komunizma in postkomunizma”, pa “lobistko s hripavim glasom”, pa jugonostalgično osebo z “vertikalno težavo”, pa osebo z “deformirano optiko”, pa za “babo, ki preganja Hrvaško”, pa “feministko, ki posiljuje Hrvaško”…
Martin Dyar
Dubravka Ugrešić je na odru dejala, da bi v tem trenutku raje bila pesnica haiku poezije. S tem je želela reči, da bi povedala nekaj kratkih trivrstičnic, tako pa je prebrala nekaj, kar ni objavljeno v zborniku letošnje Vilenice, kjer je njej posvečeno uvodno mesto. Žal v zborniku niso navedeni dobitniki kristala Vilenice, kot tudi ne med njenimi nagradami.
Dubravka Ugrešić
Mi bralci smo jo spoznali že po romanu Forsiranje romana-reke, ki je bil leta 1988 proglašen za najboljši jugoslovanski roman. Še prej je izdala roman Štefica Cvek v krempljih življenja (1981).
Druga po rangu branja ali predzadnja je bila naša pisateljica
Suzana Tratnik, nedvomno zelo vesela in ponosna na letošnje priznanje “Slovenska avtorica v središču 2016”.
Prvi je bral Ular Ploom iz Estonije, potem Jana Bodnarova iz Slovaške ter Martin Dyar iz Irske.
Glasbeni del prireditve sta prispevala pevka in kitaristka Severa Gjurin s partnerjem na kitari Miho Krakerjem.
Seku M. Conde
Večer je povezoval znani televizijec Seku M. Conde, označen kot slovenski pesnik, novinar in televizijski voditelj. Deloval je najbolj uglajeno med vsemi.
Marijan Zlobec