Glasbena šala je bil naslov koncerta Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije v okviru 64. Ljubljana Festivala v polni Križevniški cerkvi. Nadaljuje se serija dobrih, da ne rečem odličnih koncertov. Ta programska orientacija se kaže kot uspešna, pa tudi odmevna. Občinstvo spoznava nov program in nove ali stare naše soliste. Nocojšnjega koncerta se je udeležil tudi kulturni minister Tone Peršak.
Hornista Andrej Žust in Stefan Dohr, vse fotografije Marijan Zlobec
Mozartova Glasbena šala je bila izvedena kot zadnja, a se je zdelo, kot da smo se nekako “našalili” že v nekaterih trenutkih poprej, na primer že v uvodnem Telemannovem Don Kihotu.
Mozart se je znal še kako šaliti, še posebej v operi, manj v koncertnem repertoarju, kjer je sicer za tedanji čas lahko malo eksperimentiral in dražil živce svojega cesarja ali koga drugega, kaj več pa ni dosegel, zlasti pa ne smeha. Za to je bil vendarle še premalo pogumen, ali pa so bili pogledi na “glasbeno šalo” še na moč restriktivni, da ne rečem konservativni. Najbrž smo pričakovali preveč, nekakšen naslov koncerta pa je bilo očitno treba najti.
Kdo bi sicer prišel na koncert, če bi dali v naslov Kako sta plesala Don Kihotov konj in Sančo Pansov osel?
Kulturni minister Tone Peršak in vodja Komornega godalnega orkestra SF Boris Šinigoj
Tako je Telemann bil močnejši ali najmočnejši skladatelj večera; iznajdljiv v koncepciji svojega videnja romaneskne podobe Cervantesovega Don Kihota in “sestopa” v godalno kompozicijo v predstavljeni suiti bolj ilustrativnega značaja.
Violončelista Klemen Hvala in Igor Škerjanec
Telemann je bil bolj gledališki človek kot se zdi ali ga poznamo; bolj je užival in se radostil življenja. Njegov Koncert za dva rogova, godala in continuo je bil začuda tako kratek, da sta se imenitna hornista, oba člana Berlinskih filharmonikov: Stefan Dohr in Andrej Žust koma dobro ogrela, ko je bilo koncerta že konec.
Biberjeva sedemstavčna Battalia je spet imela več “šaljivega” kot zadnji Mozart, tako da bi se lahko vprašali, kaj je v bistvu najbolj smešno? Tisto, ki je fantazmagorično, naivno, neresnično in neverjetno ?
Šala morda ni v tem, da se smejiš, ampak misliš, da je za nekoga smešno, pa ni. Torej ni šala, ampak osmešenje v imenu šale?
Kakorkoli že, poslušali smo dobro razpoloženi Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije s koncertnim mojstrom Janezom Podleskom. Na koncu je napovedal še dodatek: Rondo iz Beethovnovega Seksteta. Hornista sta sicer igrala; tako kot pri Mozartu čisto v ozadju. Premalo za taki zvezdi.
Marijan Zlobec