Vesna Milek je po svoji knjigi Razpoložena za Pariz sedaj že Razpoložena za Ljubljano. To je najnovejše sporočilo enourne vožnje po Ljubljanici v okviru praznovanj dvajsetletnice založbe Beletrina. Med vožnjo se je s pisateljico in novinarko pogovarjal Boštjan Narat. Knjiga Razpoložena za Pariz je sicer izšla že lani in bila sedaj ponatisnjena. Ladjica je startala na Ribjem trgu, potem pa je zapeljala proti Špici, kjer je obrnila in nas zapeljala do Plečnikove tržnice in nazaj do Ribjega trga, kjer smo se izkrcali.
Razpoložena za Pariz je roman, memoarna, čustvena refleksija, popotovanje, zgodovinska freska več obdobij, panorama ljudi in dogodkov, kot če bi se v tem trenutku spomnili S poti Izidorja Cankarja, le da je Milekova boljša in svobodnejša. Cankar se je preveč trudil, da bi lepoto razložil, Milekova se tozadevno ne trudi; ona jo najdeva sproti in brez truda.
Milek do Pariza občuti predvsem neko občo zgodovinsko panoramo, tako kot se ji je s časom novinarsko in publicistično izoblikovala s pisanjem posameznih tekstov za Sobotno prilogo na eni strani in svoje emocije, doživetja, konkretna in spominska srečanja na drugi.
Faktografija in imaginacija, zgodovina in fantazija, racionalnost in emotivnost, geografska specifika z nabitostjo momentov, detajlov, nenačrtovanih srečanj in utripov, spontanosti in refleksij zgodovinskih in celo prazgodovinskih obdobijh, kot da bi razporegnil ogromni stenčas po Elizejskih poljanah.
Zanimivo, da na predstavitvi, ko jo je spretno povezoval Boštjan Narat, nismo pravzaprav slišali kaj konkretnega iz prepoznavnih točk pariškega “turističnegsa utripa”. Le Louvre v njegovi sedanji praznini (spričo nevarnosti terorističnih napadov), pa Montmartra. Iz zgodovine pa Milekovo vznemirja francoska revolucija, pobujena z nekaj posamezniki, ki so v osnovi mislili dobro, končalo pa se je z reko Seino polno krvi in najbolj poceni pravih lasulj.
Vesna Milek bi v Parizu, če bi lahko izbirala eno zaokroženo desetletje v njegovi zgodovini, najraje živela v času kralja Ludvika XIV. Francoskega, imenovanega Sončni kralj.
Morda je bila najbolj presenetljiva njena izjava, da razmišlja o novem romanu, nekako kot Razpoložena za Ljubljano ter da se ji Ljubljana v svoji sicer zelo dolgi zgodovini ne kaže tako kruto ali temno mesto kot Pariz.
Morda pa vseh temin še ni spoznala ali odkrila?
Pariz je v tem smislu večja “flegma”, medtem ko bi Ljubljana bolj bolela, se mi zdi, ampak to je rečeno bolj v oklepaju in iz mojih ust, ne Vesne Milek, se opravičujem.
Marijan Zlobec