Pred praznikom z Dela vrgli še dolgoletnega urednika

Delova reorganizacija ne pomeni samo to, kar si pod tem pojmom predstavljamo, ampak predvsem povod za metanje novih novinarjev in sedaj še urednikov na cesto. Tako je  zadnja žrtev urednik redakcije oziroma t.i. mnenjske strani Mnenja Marko Pačauer.

Delo vedno bolj temni, foto Marijan Zlobec

Odpoved delovnega razmerja zaradi reorganizacije časopisa in ukinitve obstoječega delovnega mesta  je zelo slab izgovor novega lastnika Dela, ki je obljubljal “vse”, pri čemer se zdaj kaže ta vse v jemanju vsega, kar je nekoč Delo odlikovalo in potem vedno bolj upadalo. To, da se bo časopis uredniško reorganiziral in se bo zmanjšalo število redakcij, v praksi pomeni, da urednikov kmalu ali skoraj ne bo več. Ne bo urednikov, ne novinarjev, ne redakcij in najmanj aktualnih vsebin.

Marka Pečauerja sem poznal vse odkar je prišel na Delo. Bil je tih, miren, nepolemičen, rekel bi, da rahlo zadržan, kot da bi se zavedal, da  novinarski poklic ni le težak, ampak da se v odnosu med javnostjo kot bralcem časopisov in novinarjem kot posrednikom informacij vedno dogaja nekaj, kar ni dovolj natančno, popolno, kar bi se dalo še bolje zapisati; še več, podrobneje, obširneje, temeljiteje, upoštevati več argumentov, prisluhniti različnim stranem. Pri njem sem imel vtis, da je rad prisluhnil in znal poslušati, kar je za urednika zelo pomembno. In ni bil konflikten. Kaj šele, da bi povzdignil svoj glas.

Pečauer je delal v okolju, ki je bilo zelo na prepihu tako z notranje kot zunanje “plati”. Verjetno je vedno želel še več, a je hkrati vedel, da novinar vsega ne ve, da se mu marsikatere in včasih celo glavne podatke skriva, da ga različni faktorji pri profesionalnem delu ovirajo in da hkrati nimaš svojih vzvodov, s katerimi bi nekaj v interesu javnosti naredil še boljše ali verodostojnejše. Ni bil on edini, ki se je zavedal, kako se skuša z novinarji manipulirati, jim vsiljevati svoje informacije na škodo resnice same.

Marko Pečauer ni razpredal na dolgo in široko; reflektiral je bolj sam zase, ali pa s svojimi sokolegi v redakciji bolj na štiri oči in le na redakcijskih sestankih. Res pa je tudi, da smo mi s Kulture imeli manj stikov, razen na javnih  sejah sindikata, zborih delavcev, aktivih novinarjev, celo na vsakoletnih izletih. Marko Pečauer je tako svojo novinarsko kariero končal kot urednik Mnenj, kar je zelo lepa uredniška zaposlitev, a kratka, prekratka.

Marko Pečauer je v zadnjih letih, čeprav je bil ves čas v glavnem urednik, objavil krepko čez tisoč svojih avtorskih člankov. Nadaljevanj le-teh  v našem skupnem Delu ne bo več.

Vedno bolj imam občutek, da pišem nekrologe in opažam, da mi je vsakič znova hudo.

Marijan Zlobec