Z Dela vrgli še Smiljo Štravs

Medtem ko eni premladi in sredi ustvarjalnega dela umirajo, druge, prav tako sredi vznesenega in plodnega dela mečejo na cesto. Z Dela so po ustaljenem postopku “iz poslovnih razlogov” vrgli na cesto ali lepše rečeno, ji dali odpoved, novinarki v redakciji Panorama oziroma Kult Smilji Štravs.

Smilja Štravs, foto juniorji.si

Kolegica Smilja Štravs je bila pojem tihe in pridne novinarke, nenehne ustvarjalke, malih ali bolj redkih besed, zato pa bistrega uma in nenehne iskalke za bralce Dela čim bolj zanimivih in doslej še neobdelanih, neprikazanih in prikritih ali najbolj aktualnih in novih tem. Njena posebnost je bila odkrivanje in predstavljanje mladih ustvarjalnih osebnosti, po drugi strani  pa profiliranih ustvarjalcev iz zgodovine, polpreteklosti in sodobnosti na določenih področjih njenega osebnega zanimanja in poklicnih nalog. Pri Smilji Štravs si namreč vedno imel občutek, da vse dela iz sebe, iz svoje intimne želje po predstavljanju tistega, kar je njeno in njej najljubše. Bila je novinarka ustvarjalka; v njenem delu se je pokazala želja, da bi bralci in Slovenci spregledali, koliko zanimivega se v svetu dogaja, pri nas pa ne ali bistveno manj. Ko pa je bila sama prepričana, da imamo tudi mi ustvarjalce in celo osebnosti, ji je bilo to v veliko veselje in ponos.

Bila je tako pridna, da ni imela veliko časa za kakšna družabna vsakodnevna srečevanja, zato pa se je rada udeleževala Delovih strokovnih mednarodnih ekskurzij, kjer se je seznanjala z njej blizu in privlačnimi temami.

Samo v prilogi Kult je v zadnjih desetih letih objavila več kot tisoč sto člankov, za katere je morala preštudirati na kupe knjig in drugega strokovnega in poljudnoznanstvenega gradiva, predvsem tuje publicistike v več jezikih, tematskih revij, obiskovati posebne dogodke s področij, ki so ji bila novinarsko najbližja.

Moda, aktualna in njena zgodovina, modni kreatorji, grafični oblikovalci, sodobni dizajn, industrijsko oblikovanje in njegova zgodovina, arhitektura, novi svetovni muzeji, še posebej arhitekture, film, potovanja, osebnosti s svojimi najljubšimi predmeti, kar je predstavljalo njihovo osebno identiteto, ustvarjalnost in zgodovino. Kdo ni poznal njene rubrike Pet predmetov; kratke sicer, a je bilo potrebno za vsako objavo veliko truda: izbor ljudi, njihov pristanek, fotografije predmetov, oris, značaj, identiteto. Veliko je bilo njenih kolumen, pa rubrika Kultov izbor…

Novi lastnik Dela so obljubljali, da se vsebina časopisa ne bo ožila, krčila ali slabšala. Z vsakim dobrim novinarjem, ki dobi odpoved, pa je vsakomur jasno, da teh vsebin, ki jih je on ali ona predstavljala, v časopisu nikoli več ne bo. Vsako temo mora novinar spremljati desetletja dolgo, študirati ves čas, brati, gledati, obiskovati, primerjati, vrednotiti…

Bralci Dela odhajajo, naklada pada; lastniki Dela ustvarjajo vtis, kot da tekmujejo z njimi in s svojo finančno računico: kdo bo prej ali prvi?  Kdo bo zmagal? Zmage ni, je le kolektivni slovenski medijski poraz.

Marijan Zlobec