V soboto, 9. aprila, prihaja v Ljubljani, na koncert za Zlati abonma Cankarjevega doma, slavna pianistka Martha Argerich. To bo sicer nadomestni koncert za odpadlo gostovanje Simfoničnega orkestra iz Dallasa. Argerich bo nastopila z orkestrom Manchester Camerata pod dirigentskim vodstvom Gaborja Takacsa – Nagyja.
Martha Argerich, foto Klaus – Rudolph
Argerich je znamenita pianistka in vsestranska glasbenica, ki jo slovensko glasbeno občinstvo pozna bolj iz glasbenih legend, kot je ona o izstopu iz žirije mednarodnega pianističnega tekmovanja v Varšavi, potem ko Ivo Pogorelić ni prišel v zaključni del Chopinovega tekmovanja leta 1980 (izpadel je v tretji rundi) in po svoji tedanji izjavi, da je Pogorelić genij. O tem je pisal ves svetovni tisk, Pogorelić pa je opozoril nase bolj kot oni zmagovalec iz Vietnama po imenu Dang Thai Son. Pogorelić naj bi šele pred nekaj leti izjavil, da je o zmagovalcu Chopinovega tekmovanja v bistvu odločila komunistična partija, kar se je vedelo že nekaj mesecev pred tekmovanjem, in zmago podarila omenjenemu pianistu. Ali je o tem kaj “vedela” Martha Argerich ali ne, ve le ona sama in ne rabi Pogorelićeve “pomoči” iz tridesetletne distance. Novinarji so poizkušali poiskati in najti dokaze za Pogorelićeve obtožbe na račun “partijske odločitve” o Chopinovem zmagovalcu, a zaman, kot se jih ni našlo niti na mednarodni poziv o iskanju česarkoli “verodostojnega” v tem smislu.
Za Martho Argerich to ni bilo kaj bistvenega, saj je imela pianistične in tekmovalne izkušnje že od poprej, stik s Chopinovim tekmovanjem pa je ohranila do danes, tako da njena tedanja reakcija ni bila nekaj “trajnega”. Nasploh je Martha Argerich v Varšavi zelo cenjena članica žirije, saj ima v sebi veliko tihega, ne uradnega pedagoškega, glasbeno vzgojnega ali skupno muzicirajočega duha. Ima svoja pravila, svoj “red” bolj kot nered in način vedenja, ne le v glasbi, kjer je bila vedno polna strasti.
Argerich ali dalmatinsko Argerić ?
Pianistka Martha Argerich je v bistvu Argerić in je menda porekla dalmatinskih izseljencev v Argentini. Že v mladih letih je veljala za čudežnega otroka in zelo kmalu stopila na mednarodne odre. Leta 1955 se je iz rodne Argentine odpravila na študij v Evropo ter leta 1957 zmagala na tekmovanjih v Bolzanu in v Ženevi, leta 1965 pa na Chopinovem tekmovanju v Varšavi. Vse od tedaj je njena umetniška pot zaznamovana z zmagoslavnim uspehom, ne glede na to, kaj konkretno si v pianističnem svetu pod tem predstavljamo. Argerich nima “interesa”, da bi npr. posnela celega Beethovna, pa Brahmsa, pa Chopina…Dela kar hoče, kjer hoče in s kom hoče. Če rečemo, da je največja pianistična legenda, bi še dodali, da jo čutimo kot nam blizu. Morda zato, ker je po temperamentu Mediteranka, Dalmatinka, čeprav bo kdo rekel, da pretiravam.
Čeprav jo naravno nagnjenje vodi k mojstrskim poustvaritvam virtuoznih skladb 19. in 20. stoletja, se ne želi opredeliti izključno zanje. Zajema iz obsežnega repertoarja, ki se razteza vse od Bacha do Bartóka, Beethovna, Schumanna, Chopina, Liszta, Debussyja, Ravela, Francka, Prokofjeva, Stravinskega, Šostakoviča, Čajkovskega in Messiaena. Po občutku ali instinktu se odloča za nastope z najprestižnejšimi orkestri ter na najvidnejših festivalih Evrope, Japonske in ZDA, zelo veliko pa se posveča še komorni glasbi redkih zasedb in pianističnih kombinacij (npr. koncert za štiri klavirje ). Sodeluje in nastopa z umetniki, kot so pianist Nelson Freire, violinist Ivry Gitlis, violončelist Miša Majski, violinist Gidon Kremer, pianist Daniel Barenboim. »Takšno intimno ozračje zelo ustreza moji umetniški nagnjenosti,« je izjavila. Spomnimo, da je bila pianistka na posnetku Saint – Saensovega Živalskega karnevala, na katerem je flavto igrala Irena Grafenauer, violinist pa je bil Gidon Kremer.
Eden najboljših komornih orkestrov
Manchester Camerata je eden »najboljših komornih orkestrov Evrope« (Music Magazine) in registrirana dobrodelna ustanova. Orkester, ki je bil ustanovljen leta 1972, sestavljajo nekateri od najboljših glasbenikov sveta z inovativnim pristopom h glasbi v novi viziji orkestrovega poslanstva. Manchester Camerata si vedno prizadeva za nove načine približevanja glasbe tako občinstvu kot tudi umetnikom. Nastopa na najrazličnejših prizoriščih, od velikih koncertnih dvoran do nočnih klubov in sodeluje z različnimi umetniki – od legend klasične glasbe, kot je Martha Argerich, do kultnih zasedb, kot je New Order. Veliki madžarski glasbenik Gábor Takács-Nagy že peto sezono vodi sestav kot njegov glasbeni direktor.
Na programu bodo Mozartova Simfonija št. 1 v Es-duru, KV 16, Beethovnov Koncert za klavir in orkester št. 1 v C-duru op. 15 in Mozartova Simfonija št. 41 v C -duru “Jupiter” KV 551.
Marijan Zlobec