Eva Petrič naravnost pred oltar svetega Štefana

Cerkveno vodstvo katedrale Sv. Štefana je izdelavo letošnjega postnega prta prvič v zgodovini te znamenite dunajske cerkve  zaupalo slovenski umetnici – Evi Petrič, multimedijski ustvarjalki, ki deluje med Ljubljano, Dunajem in New Yorkom. Slavnostna predstavitev bo v sami cerkvi v torek, 9. februarja, ob 20. uri. Collective Heart bo prekrival prezbiterij z glavnim oltarjem štirideset dni, do 27. marca. Kustos je znani dunajski umetnik, profesor  Joachim Lothar Gartner, že od leta 1990 sodelavec, od leta 2005 častni član in od leta 2006 predsednik  slovitega Künstlerhausa.

Eva Petrič, foto Marijan Zlobec

Njeno umetniško intervencijo; 55 kvadratnih metrov obsegajoč tekstilni asemblaž Collective Heart sestavlja več kot  tisoč recikliranih, na boljšjih trgih po vsem svetu najdenih in podarjenih čipk. Glavno aorto je umetnica v tem Kolektivnem srcu poudarila s kosi idrijskih čipk.

Začetek priprav za postavitev asemblaža se je začel že lani na Dunaju, foto osebni arhiv

Dobila jih je od svojcev preminule osemdesetletne babice, ki je s klekljanjem preživljala družino s petimi otroki, na stara leta pa njeni prsti zaradi artritisa niso imeli dovolj moči za trdno zategovanje zank – zato naročniki njenih čipk niso več odkupovali.

Umetnica upa, da bo prav preko podarjenih kosov čipk, vgrajenih ali všivanih ali vkomponiranih v instalacijo, ta asemblaž in tudi asemblaži, ki jih pripravlja za instalacijo pod stropom katedrale od 3. maja dalje, izpostavil povezanost med ljudmi in generacijami, “ki je trdnejša, kot se zavedamo,” poudarja Eva Petrič.

Eva Petrič prisrčno vabi na predstavitev postnega prta na Dunaj

S trans – generacijsko sestavo svojih asemblažev, ki učinkujejo močno arhetipno, namerava poudariti slovenski pečat v tej znameniti katedrali. V asemblažih čipk je močno izražena tudi tradicija Slovenije, ki pa jo umetnica s prenosom v sodobno umetniško instalacijo globalizira in postavlja v univerzalne okvire.

Eva Petrič ima ogromno dela, od komunikacij do šivanja in oblikovanja

Dunajski sveti Štefan ni le sveti prostor

“Sveti Štefan mi pomeni sveti prostor, saj gre za eno najstarejših gotsklih katedral v Srednji Evropi in prihajajo vanjo romarji od vsepovsod. Med samimi Dunajčani je simbol spiritualnega kraja, ne samo za katoličane ali pripadnike ene religije in cerkve. Poleg tega ima izredno zgodovinsko vrednost in konotacijo, če pomislimo samo na slovo Dunaja od Mozarta v tej cerkvi, iz katere se je potem za Mozartom v resnici izgubila vsaka fizična sled.

Vsakič, ko grem mimo te cerkve, sem fascinirana; človeku daje občutek, da je majhen. Nikoli se je ne nagledam in živi z Dunajčani, četudi niso katoliki in zahajajo vanjo kot ljudje s humanističnimi izkušnjami in željami. Verjetno je vsaj polovica obiskovalcev te cerkve ateistov, česar ne moremo reči za druge dunajske cerkve. Morda je podobna cerkev v Avstriji le še katedrala v Salzburgu.

Moja instalacija je nastajala v dialogu z zgod0vino cerkve in njeno duhovno močjo, tako da se instalacija še posebej intimno povezuje z glavnim oltarjem. Prekrila ga bo kot postni prt takoj po pustnem torku in z začetkom na pepelnično sredo, zato smo skupaj izbrali točno določen datum, ki ga ne moremo glede na cerkveno leto in praznike niti za en dan spremeniti.

Moj postni prt se v tem trenutki še posebej dotika usod množic po svetu, verjetno kakih 60 milijonov beguncev v mnogih državah na vseh celinah, ki potrebujejo ne le simbolni pert urejenega, varnega in optimističnega življenja, ampak stabilno socialno urejeno osnovo, da bodo najprej preživeli z najnujnejšim obstojem, nato pa si ustvarili vizijo domovine, četudi brez možne hitre vrnitve domov.

Prt nekako povezuje cerkev s potovanjem malega Jezusa in Marije z Jožefom, pa tudi prt, v katerega je bilo zavito Jezusovo truplo po snemanju s križa.

Prt je simbol Veronike, ki med Križevim potom na njegovi šesti postaji ponudi Kristusu potni prt, a mi danes vemo, da bi mu najraje kar sama obrisala potno čelo. Je simbol ženskega poguma, ki s svojo gesto tvega življenje.

Mnogo je simbolov, ki jih vsakdo lahko občuti v svojem kontekstu in še posebej v skladu s svojimi razmišljanji, in še bolj s tem, kar vsakdo je. In teh ljudi je na Dunaju in v dunajski cerkvi vedno veliko, in morda so ravno tu tako zelo različni, da to v celoti težko dojamemo.

Moje sporočilo je pot miru, moja misel je usmerjena na globalno propadanje narave in okolja; sveta, ki je izgubil svoj kompas in ki nima dovolj moči, da bi zarezal konec v svoje početje in uvidel, da predstavlja eno zadnjih generacij ljudi, ki bo še lahko preživela. Ne pomisli pa niti za sto, kaj šele tisoč let naprej.

Kako uvideti celoto že nekje drugje ?

Moj prt je sešitek prtičkov, tako kot se povezujejo in prepletajo rase, vere, barve ljudi, starosti, spoli, različne poklicne usmeritve… Vse je prepleteno in povezano, ker smo na koncu, kakor koli se vidijo naše velike razlike, samo isti ljudje in vse enako boli, če se ti zgodi krivica, kaj šele totalno uničenje domovine, brez kakršne koli osebne ali individualne krivde, in brez kančka upanja in še manj ljubezni.

Prt prekriva oltar, ker hoče povedati, da je problem v religijah, ki so v našem času vse manj razumljive po svojih različnostih in militantnih zahtevah do človeka kot posameznika in kot širše, celo državne ali regijske skupnosti.

Prt sprašuje, kakšen je človek, če mori nedolžne ljudi zaradi neke vere proti drugi veri. Prt skriva lepoto življenja, ker je morda ni več. Prt skriva vsa minula trpljenja, tu konkretno dunajska, če se samo spomnimo bombardiranja Dunaja ob koncu druge svetovne vojne. Starejši Dunajčani se tega še spominjajo.

Prt je nekaj, kar skriva in tisto ni najlepše…”

Trije projekti Eve Petrič na Dunaju do 6. julija

Umetniški projekt Eve Petrič bodo sestavljali trije projekti od 9. februarja do 6. julija: od 9. februarja do 27. marca umetniška intervencija na glavnem oltarju katedrale svetega Štefana v izmeri 11 x 5 m iz recikliranih kosov čipk Collective Heart.

Drugi projekt je načrtovan od 3. maja do 13. junija, ko bo postavila umetniško instalacijo treh velikih asemblažev, prav tako iz recikliranih kosov čipk pod stropom katedrale v obliki “emocijskih oblakov” s projekcijo svetlobe v turkizni barvi na temo Love + Belief + Hope.

Tretji projekt je v načrtu prav tako z začetkom 3. maja, pa vse do 6. julija, ko bo razstava umetniških analognih, v temnici obdelanih fotografij, nato digitaliziranih in prenesenih na velike formate pleksi stekla in aludubonda, na temo Molecules of Emotions v Churhausu, kjer bo odprtje 3. maja, potem pa bo sledil ogled omenjene instalacije v katedrali.

Eva Petrič

Marijan Zlobec