Sveti Nikolaj ali Miklavž je ob bučnem zvonenju zvonov v zvoniku stolne cerkve svetega Nikolaja, torej na sam svoj god, počasi prišel med več tisoč mladih in najmlajših Ljubljančanov. Prišlo je še več sto tujih turistov, zlasti Italijanov in Špancev. Če ne bi imel posebnega vozila in visoko dvignjenega položaja na njem, ne vem, če bi zmogel pripeljati do Prešerca; toliko je bilo najmlajših na ramenih svojih staršev.
Vem zakaj je bilo toliko ljudi. Letos je Ljubljančanom in vsem Slovencem obljubil poseben dar: vsakemu po dva tisoč evrov prihodkov – na mesec. Odločil je, da prekine z varčevanjem, saj se zaveda, da če je že drugod svet iz tira, bi rad še posebej rešil Slovenijo, ki še nikoli nikogar ni napadla, kaj šele želela komu kaj hudega, za razliko od mnogih drugih držav, narodov in ljudstev.
NIkar ne mislite, da mu nisem pisal. Najprej sem mu dal med okna prvo buteljsko šampanjca, da ne bi bil preveč žejen, ko bo odpiral moje pismo. Potem sem pomislil, da ena ni dovolj, če pridejo še parkeljni in sem hitro dodal še eno. Ker naš Miklavž ne sme biti lačen, sem dodal še lep kos kraškega pršuta. Pa še malo sladkega in na koncu liter mleka za rezervo, da bo nevzraliziral alkohol, če ga na poti proti Štajerski zaustavijo policaji in bo moral pihati. A to bo šele po pol noči, ko se bo pri meni dodobra okrepčal.
Videl sem ono veliko knjigo z naslovi in imeni otrok iz vse Ljubljane. Kdaj bo vse to prebral? Bo bo, če ne pa njegovi angelčki s perutmi.
In kaj sem mu pisal. Tisto kar ve že sam, da bi bilo za naš narod najbolj primerno darilo. Končno pošten zaslužek za pošteno delo, to pa je v povprečju dva tisoč evrov (neto in od tu še navzgor) na mesec.
Miklavž je rekel, da je slovenski parlament preslab za tovrstne ukrepe, vlada pa še slabša, zato bo lastnoročno ukrepal.
Zelo sem vesel, da se bo Miklavž zvečer zaustavil pri mojem oknu in da bo še sam kaj dobil. Vsake pol ure bom pogledal, če je že kaj spil, vsako uro pa, če je pršut še cel. Tam po polnoči ali enih zjutraj bo že stiska in na tihem upam, da bo odšel naprej, a da ne bo pozabil mojega pisma.
Brez pisma namreč ne bo 2000 evrov mesečno!
Marijan Zlobec