Razstava ob 150. obletnici rojstva znamenitega slovenskega arhitekta Maksa (Maxa) Fabianija v Arhitekturnem centru v sklopu MQ na Dunaju se izteka. Na ogled bo le še do konca novembra, ko bo v ponedeljek, 30. v AZW Finissage.
Vhod v dunajsko razstavišče, vse fotografije Marijan Zlobec
Razstava je v celoti rezultat slovenskih arhitekturnih prizadevanj ob podpori mesta Ljubljane in ministrstva za kulturo RS, da se Fabianijeva arhitekturna dediščina ponovno uveljavi, oživi in ovrednosti v luči mednarodnih arhitekturnih dosežkov na prelomu 19. in 20. stoletja ter v prvi polovici 20. stoletja v Avstriji, Sloveniji, Italiji, na Hrvaškem in Češkem ter Poljskem. Na Dunaju se je v organizacijo aktivno vključil Slovenski kulturno informacijski center SKICA.
Obiskovalci so se na razstavi lahko podrobno seznanili s celovitim Fabianijevim opusom, manj pa je bilo drobnih dokumentov, ki so verjetno zgoreli v Kobdilju na Krasu, kjer je imel Fabiani svoj arhiv, delno pa je zapuščina ohranjena v Arhivu Ustanove Maks Fabiani, nekaj še v Ljubljani in na Dunaju.
Ob razstavi je izšla v nemščini posebna brošura kot nadomestni katalog. Uvodno besedo v katalog je napisal slovenski veleposlanik na Dunaju, njegova ekselenca dr. Andrej Rahten, sledi kronologija Fabianijevega življenja in dela ter posebno poglavje o Fabianiju kot dunajskem profesorju. Posebno poglavje zelo podrobno podaja kronologijo vseh Fabianijevih javnih del od leta 1895 do leta 1959, kar pomeni, da je bil naš arhitekt javno aktiven 64 let. S slikovnim in dokumentarnim gradivom predstavlja še najpomembnejša Fabianijeva dela, med njimi skoraj zamolčan delež na Češkem, to je ureditev gradu Konopište, in na Poljskem, to je urbanistični načrt mesta Bielsko Biala.
Pred tem sta izšli dve monografiji, zlasti podrobna je arhitekta, umetnostnega zgodovinarja in univerzitetnega profesorja Marka Pozzetta – Maks Fabiani – vizije prostora (1997).
Novejša je knjiga Andreja Hrauskyja in Janeza Koželja Maks Fabiani: Dunaj, Ljubljana, Trst, 2010. Pred kratkim je izšla še v nemščini. Fotografije za obe izdaji je prispeval Miran Kambič, ki je bil prisoten tudi na dunajskem odprtju Fabianijeve razstave, tako kot oba avtorja Hrausky in Koželj.
Fabianijeva razstava je bila omenjena in predstavljena v različnih publikacijah in ocenjena v časopisih, sedaj bi bila naloga postaviti Fabianiju na Dunaju spomenik, najraje pred Artario v središču mesta ali pred Uranio, prav tako pa njegov spomenik v Trstu in Gorici, kjer je Fabiani med drugim napravil Narodni dom in Trgovski dom. V Ljubljani pripravljajo Fabianijev spomenik na Roški cesti in bo slovesnost še letos.
Fabianijeva razstava je velika slovenska lekcija Dunaju, saj se sam ni potrudil, da bi se ga spomnil kot enega najpomembnejših svojih arhitektov, profesorjev, ustanoviteljev dunajske Moderne galerije (sedaj znane kot Belvedere), člana Dunajske Secesije, kuratorja največje avstro-ogrske razstave v tujini vseh časov leta 1906 v Londonu, pred tem pa avstrijskega paviljona na Svetovni razstavi v Parizu leta 1900…
V Ljubljani si je zamislil Dekliški licej (danes znan kot Mladika), župnišče svetega Jakoba, dekliško osnovno šolo, po potresu Slovenski trg (zdaj Miklošičev trg), poleg tega je avtor številnih meščanskih hiš: Bambergove, Hribarjeve, Krisperjeve ter Jakopičevega paviljona. Malokdo ve, da je oblikoval kamniti podstavek za Prešernov spomenik.
Razstava prav gotovo še ni sklenila svoje poti, saj jo po Ljubljani in Dunaju čaka še nekaj postavitev, zlasti na Češkem in v Italiji.
Ob koncu Fabianijeve razstave bo 10. decembra še predavanje Borisa Podrecce (na sliki je njegov nagovor ob odprtju) ob 18.30 v Haus der Ingenieure, Eschenbachgasse 9. Podrecca bo predaval na temo Maks Fabiani (1865 – 1962) Architektuer als Überwindung der Grenze.
Ponedeljkov Finissage (30. novembra) se bo v prostorih Arhitekturnega centra Dunaj v MQ začel ob 17. uri.
Marijan Zlobec