Milanska svetovna razstava Expo gre h koncu; le še do konca meseca bo na ogled največja razstava v zadnjih letih v Evropi. Za mnoge ni izpolnila pričakovanj. Zakaj ne, je lahko vprašanje, na katerega pa je težje zanesljivo odgovoriti. Svet je precej drugačen, težji, hujši, konfliktnejši, krutejši in planet Zemlja bolj ekološko ogrožena, kot se je to dalo videti v Milanu.
Vse fotografije z dveh obiskov Expo Marijan Zlobec
Sporočilo Expo je skromno; bila je sicer tema o hrani in ekologiji, a to ne pomeni nikakršnih ukrepanj v okviru EU, kaj šele Združenih narodov ali vsega planeta. Svet nezadržno drvi v ekološko katastrofo, ker se je cunami že sprožil in sedaj v valovih teče iz svojega središča proti nam. Kdaj nas bo dosegel in pokopal, je vprašanje nekaj desetletij ali morda sto let, a kaj je to v primerjavi s starostjo Zemlje ali s prebivanjem človeka na njej.
Premalo je bilo družbeno kritičnih razmišljanj in zahtev po discipliniranju ponorelega sveta. Premalo refleksij o tem, da je planet zemlja zgolj Narava s svojo neizmerno in tisočkrat večjo močjo od človekove.
Na Expo sem bil dvakrat, mislil sem še tretjič ta teden, a je premalo časa za vse, še posebej ob praznikih spomina na mrtve, ko ni primeren trenutek za tako pot v Milano. Slovenci veliko bolj spoštujejo dan mrtvih kot Italijani. Poleg tega bo ravno zadnje dni obisk Milana še večji, saj ponujajo velike popuste na ceno vstopnic in bi radi popravili precej neugodno statistiko glede pričakovanega obiska Expo. Italijanski mediji sicer trdijo, da so že do sredine oktobra prodali dvajset milijonov vstopnic, a sam obisk tega ne pokaže; manjka milijon fizičnih obiskovalcev. Brezplačne vstopnice so na primer dajali potnikom v letalskem prometu na letališčih v Rimu in Milanu na letalih Alitalia (vsak potnik dobi po dve vstopnici), sedaj ponujajo 70 odstotni popust, pa dve vstopnici za ceno ene, upokojenci in delavci z nizkimi prejemki so dobili brezplačne vstopnice…Zelo slab obisk je bil prva dva meseca, ko so imeli le tri milijone ljudi in bi v takem tempu v šestih mesecih dosegli le skromnih devet milijonov, septembra pa so s temi ukrepi imeli 4,3 milijona obiskovalcev. Verjetno bo gneča zadnje dni nepredstavljiva.
Expo ni obtožil svetovne politike, ki ne ukrepa, čeprav natanko ve, kaj se z Zemljo dogaja. In če se z Zemljo, se prav tako z možnostjo preživetja, se pravi s (pre)hrano.
Expo tako mineva kot ena velika laž. Precej groteskno je, da je bilo več družbene kritike oziroma kar planetarne kritike na svetovni premieri nove opere italijanskega skladatelja Giorgia Battistellija CO2, ki je pokazal, kaj se na svetu aktualnega dogaja. Srečko Kosovel bi rekel Združeni narodi so laš, Zahodna Evropa propada, mlada generacija beguncev, ki ima pravico do življenja brez vojn in svojega umiranja za nikogar, se vali v Evropo iz Azije in Afrike in bo ta val trajal še leta in bo dosegel pet, morda celo deset in več milijonov ljudi. In Evropa naivno misli, da bodo oni delali za nas in naše pokojnine! Slišal sem celo pripombo Slovenke, da so mladci od tam dober genski material Oni niso potovali in ne potujejo na Expo, njim zadoščajo izkušnje vojne in pogled na razrušena mesta, pokrajine, državo; vse sesuto do tal, da se ne bo očistilo in vzpostavilo za nornalno življenje še sto let ali sploh nikoli.
Expo je bil bolj atraktiven za mlade, zlasti v večernih urah, ko se je spreminjal v nekakšen planetarni disko in so cene vstopnic po 19. uri spustili na pet evrov, odprt pa je bil kar do enajstih. Za prevoz je bilo z metrojem in vlaki odlično poskrbljeno, malo je bilo občasne gneče ob vstopni rentgenski kontroli, a le zjutraj, že čez nekaj ur pa ne več.
Italija je sebe predstavila v nekakšnem paketu, iz katerega pa so izločili mnoge pokrajine, tako da obiskovalec ni prepoznal, kako je Italija upravno sploh “zgrajena”, saj so dali poudarek le na nekaterih pokrajinah, kar je celo v mojih očeh diskriminatorno.
Italija je promovirala svoja vina, a se je zdelo, da ima raje elektronsko vodeno degustacijo kot vzdušje kakega vinskega sejma, saj je bilo obiskovalcev malo.
Za promocijo vin ima Italija druge specializirane sejme, kot je oni slavni v Veroni.
Nekateri pridelovalci hrane, kot vina, oljčnega olja, domačih sirov…so protestirali, pa so jih organizatorji potisnili v neko stransko dvoranico, kar je bilo še bolj groteskno, kot če bi jih poslali domov.
Italija se je res pokazala kot nekakšna v svojo zastavo prebarvana krava; ni prva s to idejo, že poprej so imeli pobarvane krave v Salzburgu, pa v nemškem Wagnerjevem Bayreuthu. Ukradli so idejo in jo zaznamovali s svojim državnim simbolom. Neokusno, povedalo pa ni nič, razen da je mleko pošteno (Il latte onesto), ali da je vse drugo, s čimer se v prehrani ali prehrambeni industriji ukvarja človek, nepošteno ali laž. Ampak tudi krava je odvisna od tega, ali se pase v travi ali jo futrajo s kostno moko.
Italijani so imeli domiselno degustacijo različnih pršutov za ugodno ceno. Kaj so imeli Slovenci? Imeli so sol iz Sečoveljskih solin.
Pa muzejsko vodo
In slavnega kuharja Janeza Bratovža
Pa povabilo k obisku zelo romantičnega mesta
Pa stare elanke
Pa Ivana Groharja s svojo Postojnsko jamo iz leta 1906. Pa pipistrela…
Za počitek je bil najboljši trenutek okrog italijanskega predela razstavišča
Za razvedrilo pa folklorni ples ob vsakem trenutku, kjer se je kaj dogajalo in si slučajno bil tam
Najbolje je bilo, da nisi nikoli čakal v nobeni vrsti, ker se ni splačalo
Povsod je bilo kaj videti, čeprav malo novega ali celo navdušujočega
A ne brez I Feel Slovenia
Expo se poslavja, čez pet let kliče Dobrodošli v Dubaju!
Ne bodo vas pustili same in neurejene
Morda vas bo pričakal kateri drugi predsednik ali predsednica ZDA
A gotovo bo od Expo imel večjo korist predsednik uprave podjetja Postojnska jama d.d. Marjan Batagelj kot ameriški predsednik Barack Obama! Batagelj je vedel, zakaj je tam, Obama pa, zakaj ga ni bilo! Razen na slabem plakatu v še slabšem ameriškem paviljonu!
Marijan Zlobec