KRITIK.si

Evropa je celina festivalov. Koliko jih je, ne ve nihče, saj bi potrebovali posebno obliko registracije po enotnih kriterijih tako za posamezne države kot za vse njihove festivale, ne glede na članstvo ali nečlanstvo v EU. Festivalska organiziranost zaostaja za na primer športno, kjer se natanko ve, kaj je kdo. Zakaj organiziranost kljub svetovni ali vsaj evropski zvezi ni boljša, je problem, ki se že dolgo zastavlja v okviru EU in Bruslja, kamor se je preselil sedež EFA (Evropska zveza festivalov), ki jo že tretji mandat vodi direktor Festivala Ljubljana Darko Brlek. V Parizu so sicer te dni podelili nagrade v okviru akcije EFFE – Evropa za festivale, festivali za Evropo, vendar ob vsem slavju ni bilo dovolj priložnosti za postavljanja temeljnih vprašanj. Ta pa so povezana tako z organiziranostjo festivalov in še bolj njihovim financiranjem iz sredstev Evropske unije. Darko Brlek je kot predsednik EFA pred začetkom 63. Ljubljana Festivala povedal, da dobi celotna njihova zveza na leto komaj 800 tisoč evrov, kar je v primerjavi s proračunom EU – 390 milijard evrov – kaplja v morje. Pomen evropskih festivalov je neskončnokrat večji, kot se kaže podpora EU njihovi množični vsakoletni dejavnosti in ustvarjalnosti.

Pomen umetniških festivalov je neizmeren, saj sega njihova zgodovina v sredino 19. stoletja, ko so v Weimarju priredili nekajdnevni festival posvečen slavnemu Goetheju, glasbeni del pa je prevzel slavni pianist, dirigent in skladatelj Franz Liszt. Kasneje, leta 1876 se je začel še danes najslavnejši svetovni glasbeni festival – Wagnerjeve slavnostne igre v novi dvorani na Zelenem griču v Bayreuthu. Ta dogodek velja še do danes za največji v glasbeni zgodovini. Kako so nastajali drugi festivali, o tem pravzaprav podrobne zgodovine ni, vsakdo jo ima napisano zase, tako kot Ljubljanski festival ali danes Ljubljana Festival. Število evropskih festivalov se je v zadnjem desetletju močno povečalo ter imajo izjemen pomen v kulturnem življenju Evrope, čeprav v sami politični sferi tega marsikje ni opaziti, tako kot na primer na odprtje 63. Ljubljana Festivala nista prišla ne predsednik države ne predsednik vlade, kar se na primer v Salzburgu ne bi moglo zgoditi. In ko se nemška kanclerka Angela Merkel lani ni udeležila odprta festivala v Bayreuthu, so to takoj objavili vsi mediji. A ni prišla, ker je festival pripravil isto premiero kot leto poprej in jo je Merkel že videla, letos pa je spet prišla.

Evropa za festivale, festivali za Evropo

Leta 2013 je Evropski parlament sprejel odločitev, da financira pilotni projekt, s katerim bi raziskali možnosti za večjo vlogo festivalov v Evropi ter med njenimi prebivalci. Projekt EFFE – Evropa za festivale, festivali za Evropo je leta 2014 začela Androulla Vassiliou, takratna komisarka za izobraževanje, kulturo, večjezičnost in mlade, ki je med drugim obiskala EPK v Mariboru, projekt pa uživa podporo novega komisarja Tiborja Navracsicsa. Pobudnik projekta EFFE je bilo Evropsko združenje festivalov EFA, katerega predsednik je, kot rečeno, Darko Brlek.

„Projekt EFFE želi festivalom in festivalski skupnosti omogočiti, da bi se slišal njihov glas, ko vsak dan nekje v Evropi opravljajo izjemno delo. Želi povabiti in vključiti čim več festivalov in potrditi njihovo kakovost ter ustvariti program, ki bi koristil vsem vpletenim pri festivalih: umetnikom, vodjem, obiskovalcem, prebivalcem, medijem in politikom, in program, ki bi krepil kulturni projekt Evrope.“

Slovesna podelitev nagrad EFFE in zagon skupnosti

EFFE je v nedeljo v Parizu s slovesno podelitvijo nagrad in zagonom skupnosti EFFE proslavil raznolikost ter poudaril pomen evropskih festivalov. Dogodek je nastal v sodelovanju Evropskega združenja festivalov EFA, pariškega festivala Festival d’Automne (Jesenskega festivala), gledališča Théâtre de la Ville, Googlovega kulturnega inštituta in Evropske komisije. Navzoči so bili predsednik EFA Darko Brlek in vodilni predstavniki 250 festivalov iz 31 držav. Številne vplivne osebnosti festivalske sfere so se zbrale, da bi razpravljale o novi platformi za evropske festivale in se ji tudi pridružile.

Festivalski vodnik EFFE 2015–2016

Na dogodku v Parizu so predstavili Festivalski vodnik EFFE 2015–2016, ki vključuje predstavitve festivalov z oznako EFFE na podlagi dodeljenih točk 98 strokovnjakov iz vse Evrope, ki so jih poiskali EFFE Hubs (EFFE središča), nacionalne kontaktne točke v 23 evropskih državah. Slovenski EFFE Hub je Festival Ljubljana. Strokovnjaki so prepoznavni posamezniki, ki se gibljejo v festivalskih krogih: umetniki, kritiki, menedžerji, akademiki, filozofi, predstavniki gospodarstva itd. Strokovnjaka iz Slovenije, ki sta točkovala prijave festivalov iz Slovenije, sta bila: prof. Andrej Grafenauer, dekan Akademije za glasbo v Ljubljani, in skladatelj Jani Golob.

Za oznako EFFE se je prijavilo 897 festivalov, dobilo jo je 760 festivalov. Iz Slovenije so to: Festival Lent, Festival Maribor, Mednarodni festival Imago Sloveniae, Ljubljana Festival, Plesna Vesna, Seviqc Brežice in Slovenski glasbeni dnevi.

„EFFE je osnova za kakovostno blagovno znamko in trženje vsakega festivala, vsake države in Evrope kot celote. Vodnik EFFE bo mogoče najti na mizah in iPadih tisočih prebivalcev po Evropi. Na vsaki strani in z vsakim gramom papirja, ki ga natisnejo in razpošljejo, se ustvarja dokaz o pomenu umetniških festivalov v Evropi. Tiskani vodnik bo uporaben v povezavi s spletnim orodjem, spletno stranjo www.effe.eu, interaktivnim portalom, platformo, na kateri so lahko dejavni festivali in tudi ljubitelji festivalov z izmenjavo, ohranjanjem in vzpostavljanjem novih stikov. To bo platforma za evropske festivale v prihodnjih letih. Sodelovanje na tem področju poteka z eno glavnih evropskih založb Lannoo. „

Festivali v srcu Evrope, spletna razstava EFFE

„Na začetku januarja 2015 je ekipa EFFE stopila v partnerstvo z Googlom in njegovim kulturnim inštitutom. Google je kot globalni strokovnjak s področja digitalnih komunikacij najprej ponudil pomoč pri povečanju festivalske uporabe digitalnih orodij in nato predlagal partnerstvo, s katerim bi spodbujali in širili rezultate platforme EFFE. To partnerstvo je smiselno. Oba partnerja stremita k istemu cilju, ki je izboljševanje dostopa do umetnosti in kulture. Pri prenosu bogate evropske festivalske pokrajine na splet vse vpletene čaka težko delo in pri tem se zdi, da nam lahko uspe samo z inovativnim skupnim prizadevanjem zasebnega in javnega partnerstva.“ povzemamo po uradnih informacijah.

Tako je nastala spletna razstava Festivali v srcu Evrope (Festivals at the Heart of Europe), katerega kustos na platformi Googlovega kulturnega inštituta www.effe.eu/effe-exhibition je operni režiser Tom Creed.

Podelitev nagrad v Parizu le dvanajstim od 760 festivalov z oznako EFFE

Nagrade festivala EFFE se podeljujejo na podlagi meril, kot so: umetniška odličnost, umetniško ustvarjanje, metode soustvarjanja, evropske vrednote in vrednote skupnosti, raznolikost del, socialna vključenost, izobraževanje, okoljska trajnost, mednarodni obet.
Končne rezultate je pripravila mednarodna žirija EFFE, ki so jo sestavljali: Vincent Baudriller, predsednik žirije, ravnatelj gledališča Théâtre Vidy, Švica; Hortense Archembault, ravnateljica gledališča MC93 Bobigny, Francija; Tom Creed, operni režiser, Irska; Piotr Gruszczynski, dramaturg v gledališču Nowy Theatre, Poljska; Ulrika Josephsson, organizatorka programa pri podjetju Jupither Josephsson Theatre Company in projektni vodja festivala Ingmar Bergman International Theatre Festival, Švedska; Nina Peče Grilc, direktorica Kinodvora, Slovenija; Mark Russell, ustanovitelj in sodirektor festivala Under the Radar Festival v sklopu gledališča Public Theater, ZDA; Gyuri Szabó, izvršni direktor hiše sodobnih umetnosti Trafó, Madžarska.

Med 760 festivali z dobljeno oznako EFFE je žirija razglasila le dvanajst festivalov, ki so po njenem mnenju trenutno največji trendsetterji na področju festivalske kulture ter jim podelila prve nagrade EFFE.
Nagrajeni festivali so: Ars Electronica (Linz, Avstrija); Festival d’Aix-en-Provence (Aix-en-Provence, Francija) ; BIG BANG (Antwerp, Belgija – festival se odvija v 11 mestih po Evropi); Malta Festival Poznań (Poznań, Poljska); Midnight Sun Film Festival (Sodankylä, Finska); Manifesta (Amsterdam, Nizozemska – lokacijo festivala vsakič znova spremenijo); NEXT (Lille, Francija / Kortrijk, Flamska, in Tournai, Valonija, Belgija); Noorderzon Performing Arts Festival (Groningen, Nizozemska); Perforations Festival (Zagreb/Reka/Dubrovnik, Hrvaška); Pražské Quadriennale (Praga, Češka republika); Santarcangelo Festival Internazionale del teatro in Piazza (Santarcangelo di Romagna, Italja); SICK! (Brighton/Manchester, Velika Britanija).

760 festivalov EFFE na spletu in v knjigi

Ob tej priložnosti so predstavili spletni portal EFFE.eu, na katerem je na interaktivnem in preglednem seznamu navedenih 760 festivalov z oznako EFFE. Knjiga ima čez 500 strani, vseh 760 festivalov pa si lahko ogledate na spletu po datumu njihovega začetka od 1. januarja 2015 dalje. Za Imago Sloveniae je naveden datum začetka 15. junij, za Seviqc Brežice 22. junij, za Festival Lent 26. junij, 63. Ljubljana Festival 1. julij 2015.
V Parizu so poudarili, da so festivali medij par excellence, s katerim širimo sporočilo: »Evropa je tudi kulturni projekt.« No, ko začnete brskati po vseh teh 760 festivaklih, hitro spoznate, da o festivalski kulturni Evropi ne veste še ničesar

Marijan Zlobec

Foto EFFE Pariz