74. Ljubljana Festival je imel odmeven mojstrski tečaj tako za violiniste kot violiste. Prvega je vodila odlična violinistka Latica Honda Rosenberg, drugega pa prav tako odličen violist Hartmut Rohde. Vsi koncerti so bili v Dvorani Julija Betteta Akademije za glasbo v Ljubljani (Palača Kazina).
Andjela Josifoski in Ken Nakasako, vse fotografije Marijan Zlobec
Študente oziroma tečajnike je pri klavirju spremljal Ken Nakasako, ki smo ga, tako kot oba profesorja, spoznali tudi na koncertih profesorjev.
Andjela Josifoski
Kot prva violistka je nastopila avstrijska glasbenica Andjela Josifoski. Izbrala si je Sonato za violo in klavir št. 1 v f – molu, op. 120 Johannesa Brahmsa. Zaigrala je le prvi stavek Allegro appassionato.
Andjela Josifoski je Brahmsa igrala po notah. Pokazala je solidno tehniko, dober nizek težek ton, a tudi barvne nianse. Njena igra pa ni povsod čista in bi bilo treba interpretacijo bolje nadzirati. V izražanju melodije, ki se ponovi, je dovolj doživeta. Skladba mirno izzveni.
Min Kim
Kot druga violistka je nastopila Min Kim iz Nemčije. Izbrala je Sonato za violo in klavir Rebecce Clarke, in sicer prvi stavek Impetuoso – Pocco agitato.
Tudi ona je igrala po notah, kar je glede na delo bolj razumljivo, kot če igraš Brahmsa.
Min Kim
Nastopila je odločno, spevno, klavir je imel dolg solo, nato se je razvil dialog. Njen ton je postajal bolj tih, miren, skrivnosten, kot da bi nekaj iskala, potem pa je postala njena igra vedno hitrejša, modernejša, razgibana, na koncu pa je bilo kar precej emocij v mirnem in lepem tonu.
Brina Podgajski Kampuš
Brina Podgajski Kampuš je slovenska violistka. Zanimivo je, da si je izbrala isto skladbo iste avtorice Rebecce Clarke, a naslednji, drugi stavek Vivace. Tudi ona je igrala po notah.
Brina Podgajski Kampuš
Takoj je pokazala zrelejšo igro, ki je predstavljala tudi kvaliteto dialoga s klavirjem. Uporablja tudi nekaj tehničnih sprememb, a je v celoti na dobri poti, še posebej, če bo bolj pazila na še lepši ton.
Brina Podgajski Kampuš
Naslednji nastopajoči violist je bil Italijan Matteo Benassi. Izbral si je Roberta Schumanna in njegove Pravljične slike, op. 113. I. Ne hitro, II. Živahno.
Matteo Benassi
Schumanna je igral po notah, kar se je pokazalo pri slabši interpretaciji; ni dovolj emotiven in doživet, prav tako igra ni dovolj čista, spevnost je skromna. Drugi stavek je bil boljši, odločnejši, pa tudi klavirska spremljava je postala bolj izrazita. Manjka pa globlja igra, bolj vrhunska.
Matteo Benassi
Iz Nemčije je prišel Roshen Li.
Roshen Li
Izbral si je manj znanega skladatelja Yorka Bowena ter njegovo Fantazijo in klavir v F – duru, op. 54 (krajša različica).
Roshen Li
Skladba je bolj meditativna, uvod ima klavir, viola se naveže temno, mehko refleksivno, smelo, klavir ima nekaj solo mest, pa tudi izrazito spremljavo. V nadaljevanju postaja skladba bolj plesna, poskočnain terja izdelan dialog. Konec je zelo hiter, z nekaj akordi in močnim poudarkom.
Živa Grmovšek
Iz Slovenije je prišla še Živa Grmovšek. Izbrala si je Maxa Regerja in njegovo Suito za violo solo št. 1 v g- molu, op. 131 d. Zaigrala je dva stavka: Molto sostenuto in Vivace.
Živa Grmovšek
Bistvo njenega nastopa je premajhna doživetost igre oziroma interpretacije. Boljši je bil drugi stavek, bolj dinamičen, a še vedno bolj pravega občutja. Morda bi bilo bolje izbrati drugega skladatelja.
Sijie Sun
Kot zadnji je nastopil Sijie Sun iz Kitajske.
Sijie Sun
Izbral si je Johanna Sebastiana Bacha in njegovo Suito za violončelo solo št. 5 v c – molu, BWV 1011. Žal je zaigral le uvodni Preludij. Tudi zanj je bila značilna premajhna spevnost in doživetost, prepoznavnost stila, ne dovolj lepote, ki je tako značilna za Bacha. On ga ne prepozna oziroma mu je tuj. Izpade šolsko. Imel je še nekaj smelih poudarkov, a vseeno ne igra dovolj suvereno.
Marijan Zlobec