Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v sodelovanju s SAZU, Filozofsko fakulteto UL in Vodnikovo domačijo 31. januarja prireja interdisciplinarni znanstveni simpozij z naslovom Oživljeni Vodnik: Ob 200-obletnici smrti Valentina Vodnika (1758‒1819).
Franz Kunz -Valentin Vodnik
Snovati so ga začeli že maja lani, razlaga dr. Andreja Legan Ravnikar organizatorka in predsednica simpozija (poleg dr. Irene Orel s Filozofske fakultete), in sicer so sodelujoče avtorje prispevkov poimensko vabili k sodelovanju. Vodnika so želeli predstaviti v novi luči, ne le kot pesnika in pisca, kakršnega nas večina že pozna.
Ignaz Eigner – Valentin Vodnik, Zvon 5, 1879
Komaj se je izteklo leto, v katerem smo slavili Ivana Cankarja, našega največjega pisatelja, dramatika, esejista in pesnika, že smo prestopili v novo, v katerem smo 8. januarja obhajali 200-obletnico smrti Valentina Vodnika.
Vodnikova domačija
Valentin Vodnik ni Ljubljančan, ampak Šiškar, rojen 3. februarja 1758 ob današnji Vodnikovi cesti (ki so jo tako poimenovali seveda po njegovi smrti, pa tudi sicer Zgornja Šiška, kjer so stanovali, tedaj še ni bila del Ljubljane, prej ena od primestnih vasi). Vodnik je bil eden zadnjih slovenskih polihistorjev. Šoloobveznim otrokom je verjetno še najbolj znan kot prvi slovenski pesnik (čeprav to ne drži povsem …). Je tudi avtor številnih učbenikov oziroma šolskih knjig, Kuharskih bukev, priročnika o babištvu in prve slovenske slovnice, ki je v celoti napisana v slovenskem jeziku (prej so bile nemške ali latinske, ki so predstavljale slovnični opis slovenščine. Spisal je tudi prvi slovenski učbenik za poučevanje tujega jezika, in sicer francoščine. To je menda odlično obvladal in je za časa Ilirskih provinc (1809-1813) našim prednikom izboril, da je slovenščina postala učni jezik.
Spomenik na Vodnikovem trgu gleda stran od ljudi na tržnici
Po vrnitvi slovenskega ozemlja Avstriji se je zaradi podpore francoski oblasti njegov položaj poslabšal. Leta 1815 so mu bile prepovedane vse šolske službe. Bil je predčasno upokojen. Umrl je leta 1819 v Ljubljani zaradi možganske kapi. Pokopali so ga na pokopališču sv. Krištofa.
Vodnikov spomenik bi bilo potrebno obrniti
https://sl.wikipedia.org/wiki/Valentin_Vodnik
Marijan Zlobec